|  Sonce mi je posušilo solze.
Zbudila sem češnjo spominov,
da mi bo razprla svoje cvetoče dlani.
Šla sem po travi vsa zrela
od njene lepote, nihala z njo v vetru,
dokler ni obe zajela plaha rdečica.
V vsakem cvetu sem prepoznala sadež.
Snežno bela krila svoje mladosti.
Plavala sem po snežno belem morju.
Koliko dragocenega domotožja
za letnimi časi občutim in dekliških utripov.
Kot ptica sem, ki hoče doseči igro
svilenega dneva in odleteti na visoka drevesa.
Odpirala sem vrata zeleni svetlobi.
Sončna luč mi je pred očmi pronicala
v sadeže, ki so rdeli in nihali rožnato
na bogato obdarjenem drevesu.
Zaplesala sem svetlobni ples
z metulji in čutila v zraku nov dan,
ovit v zlate vezenine veselja,
ko sta muren in čriček začirikala v travi.
Obnorela sem češnjo, ki mi bo
z rdečim dihom kmalu ponudila svoje srce.
|
NE ZAMUDITE
Rdeče v belem
Prispeval/a: Nuška Golobič dne sreda, 5. marec 2008 @ 18:51 CET
Ti veš kaj je meni všeč ane?:) Hehe Lepa pesem! Draga Tatjana hvala za prelepo čestitko, najlepše je kadar jo dobiš nekega čisto navadnega dne:):):)!!! Krasno, hvala še enkrat! Tudi mene je februar zaznamoval v stilu bolezni, pa mičken izlet v Amsterdam sem si dovolila. Tudi ti si v mojih mislih.:):):)! In tole najino srečanje se vleče in vleče, bomo morale res postavit datum:)!
Evo ena moja pesem, samo zate:
Bodi le...
Moj svet je graščina mirnega sna,
zgrajena v meni globoko,
v ljubezen odeta je obleka srca,
v njej najdeš vso mojo lepoto.
Moj čas je neskončno morje globin,
pridem v podobi divjega vala,
sem voda, ki odžejala bo tvoje srce,
ti bodi le moja mirna obala…
Pozdravček in objemček
Nuška:):):)
---
Z ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)
Rdeče v belem
Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 6. marec 2008 @ 12:47 CET
zelo vesela sem, da si se oglasila, še posebej pa, da si mi posvetila tako krasne verze. Ti si res pomlad z vetrom v laseh.
V današnji poeziji sem zapisala:
Ugasnem luč. Naj cvetenje govori.
Polje besed, ki meče kocke v nebo.
Nocoj se igrajo hazard sanj.
Dvigne se beseda na visoko potenco.
Nevihta črk in zlogov. V klopčiče luči
zaviti novi svetovi, kot mački na strehi
predejo samovanje, noro samovanje,
nori novi svetovi, lahkotno umivanje oči.
Zdi se mi, da bi lahko v ta verz umestila tudi tebe. Ena sama ljubezen si, izklesano bitje lepote in prijaznosti. Francoski filozof Bergson je rekel: "Človek se sam ne smeji!" Jaz pravim, da tudi za ljubene morata biti najmanj dva (za erotično ljubezen), za medsebojne človeške odnose pa celi svet. Bo prišel čas, ko bomo vrtljivi oder najnega pogovora, kulise, sofite in zastore premaknili kam na obalo in ob kavici kakšno rekle. Vesela sem, da si s svojo poezijo aktivna, pa četudi drugje. Pomembno, da si. Poezija mlade ljubezni je pesem življenja. Lepo se imej. Mislim nate. Poezija naj poživlja in bogati tvoje življenje, pa ne ostani brez vetra v laseh in razvozlanih vezalk na tvojih semjočih supergah!
Prsrčni pozdrav
Tatjana