NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

sreda 15-maj
  • Umanotera vabi na razpravo ob evropskih volitvah 2024
  • Vabilo na Festival duševnega zdravja 2024

  • četrtek 16-maj
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • petek 17-maj
  • EKO 9: Oči v skali

  • sobota 18-maj
  • Mesec mode v muzeju

  • nedelja 19-maj
  • Čarobna glasba Harryja Potterja

  • četrtek 23-maj
  • Povabilo za sodelovanje na Veselem dnevu prostovoljstva 2024

  • nedelja 26-maj
  • VegaMarket v Mariboru

  • ponedeljek 27-maj
  • Still Corners (UK) - 27. 5. 2024, Škofjeloški grad - Festival In Memoriam prof. Peter Hafner - 15 let

  • petek 31-maj
  • Operna noč

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Predkambrijska dogodivščina   
    četrtek, 11. december 2008 @ 06:39 CET
    Uporabnik: Tatjana Malec

    Sem vretenčarka iz usedlin kambrija.
    s polnim trebuhom alg iz paleozoika.
    Štiridimenzionalna. Retrospektivna zavest.
    Potujem s hitrostjo polža po hiši univerzuma.
    Butam z glavo začetka v sedanji čas
    in opletam z repom po pramorju prihodnosti.
    Sem sestavni del monumentalnega kozmosa.
    Presegam realnost v telesnosti.
    Vse kar v meni živi, ni nikoli umrlo.
    Vse kar je umrlo, je shranjeno živo.
    Spomin živi na drugi koordinati.

    Travniki so pripluli iz metafizične zavesti
    v moje oči. Rože so vesoljske oči divje zveri,
    totem zemlje v dlačicah čmrla.
    Breztelesno lebdenje utemeljuje misel,
    ki se kotali med prekambrijskim skalovjem.
    Noč, ki sem jo prespala z enookim moškim
    je ostala na zadnjih vratih na obzidju zavesti,
    kjer rastejo planeti osončja in vzhajajo meglice.
    Izstopim iz Plutona v svet domišljije.
    Plavam med zvezdami, sledim kozmični
    energiji svojega nastanka. Napišem pismo
    judovskemu priseljencu v vesolju
    Albertu Einsteinu. Pogovarjava se
    o preteklih sedanjostih, odpirava horizont
    luči v temi. Obdana sem z neskončno
    relativnostjo, vsa sem poraščena s kozmičnostjo,
    z bobnenjem energij, naletavanjem kometov,
    zavesami kronologij, nevihtami peska,
    metaformozami bitij, ki se znotraj črnih lukenj
    hranijo s svetovi. Sprehajam se v kebasti obleki.
    Izselila sem se iz časovnoprostorskega razmerja.
    Ptica ujeda se je naselila v satovju tkiva.
    Preučujem nedoločljivsoti, iščem ime stvarem,
    ki jih je vesolje s srdom odvrglo na zemljo.
    Sem naslada na svoji koži, nosim na svojih
    prsih zlatega pava in pisanim perjem besed.
    Ko bom obvisela na berglah, se bom spomnila
    svoje paleozojskega deda, ki mi je kupil
    domišljijo na boljšem sejmu in podaril
    za rojstni dan uporabniško ime za internet.

    www.tatjana-malec.si
    Poezija iz zbirke Actio in distans

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • www.tatjana-malec.si
  • Več od avtorja Tatjana Malec
  • Več s področja * Poezija, pesmi in verzi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Predkambrijska dogodivščina | 1 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Predkambrijska dogodivščina

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 11. december 2008 @ 12:04 CET
    Nastajal je ciklus pesmi v trenutkih, ko sem skušala delovati na daljavo, jo spoznavno dognati in se ji približati. Nekako v zanosu, s simboliko še neodkritih spoznanj. Hipotetično in domišljijsko, s fikcijo sem ustvarila actio in distans. To delovanje na daljavo je nekakšna hipoteza, ki jo potrebujejo odgovori, ko raziskujemo nedosegljive skrivnosti.

    Odpiranje v prostor, v neskončnost, krmarjenje, kakor bi sedeli v vesoljski ladji in doživljali skoz zaščitno stekleno zaslonko kozmos. Sporočilo teh pesmi razodeva človeka tudi v razsežnosti njegove plemenite radovednosti. Na mesto, da bi človek prihajal iz ene vrste v drugo v poznanem okolju, ustvarja nove oblike vèdenja in domišljijske svetove, ki poganjajo kulturne oblike spoznavanja.

    Viri govorijo, da od Kopernika dalje postaja vesolje vse večje in večje. V 19. stoletju so astronomi ugotovili, da so najbližje zvezde – druga sonca – oddaljene več svetlobnih let. V začetku 20. stoletja so teleskopi začeli odkrivati druge galaksije – velikanske zvezdne vrtince – oddaljene od nas več milijonov in milijard svetlobnih let v prostoru-času. Ob koncu pravkar minulega stoletja se je uveljavila kozmološka »teorija napihnjenja«, po kateri naj bi bilo vesolje neznansko večje od Hubblove sfere, ki je naš vesoljni horizont. In zdaj se uveljavljajo teorije o mnogih, morda celo neskončno mnogih vesoljih … Filozof se ne more izogniti vprašanju, kakšno je človekovo mesto v teh nepredstavljivih razsežnostih. Ali sploh še lahko govorimo o našem »vesoljnem domu«? Je življenje v kozmosu zgolj naključno, ali pa je v njem vendarle skrit kak namen? Predvsem pa, kakšna je vloga zavesti in duha v vesoljnih prostranstvih? Vse bolj se utrjuje prepričanje, da je bistvena in ključna.

    Človek živi v svojem biološko varnem revirju doma, vendar je ohranil v sebi migracijski nagon, da se je odločil za let iz svojega naravnega kokona kot Ikar, ki je hotel posnemati ptiče. Iz svojega ptičjega gnezda odleti v prostor. Pot je vselej vzlet simboličnega mišljenja, ki gre onstran danega prostora.

    Kozmos doživljamo kot daljino in tujino, a tudi kot bližnji dom, ki si ga želimo ogledati in spoznati. Iz jamskega prostora odhajamo v kozmos iskati resnice o sebi. V začetku s fikcijo, nato pa tudi dejansko fizično in znanstveno spoznavno z raketami. Uresničujemo sen človeštva, simbolični pomen zveze med nebom in zemljo. Višina je vselej združena s čustvom veličine in upanja, da bomo spoznali skrivnostni svet neskončnosti, iz katerega izhajamo. Dimenziji višine in upanja sta principa človekovega obstoja.

    Vabljeni v poezijo zvezdnega prahu!

    Pesniška zbirka Actio in distans
    www.tajana-malec.si


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,67 seconds