Ležem spat.
Tudi drugje so ob tej uri
legli spat.
Med njimi je nekdo,
ki je osamljen.
Želi si ljubezni.
Tudi jaz sem osamljena.
Želim si ljubezni.
Vendar ne vem kje,
v katerem mestu,
v kateri deželi
je tisti, ki bi se ljubil z žensko.
Prav ta trenutek.
Morda je napisal tudi pesem.
Prav takšno kot jaz.
Prežeto s hrepenenjem in sanjami.
Nemirno, ekspresivno, izživljajočo,
vpeto v kamnite rozete rož,
tam kjer so odprta vrata večernim ognjem
in je ura odbila Avemarijo.
Oh, ti žareča sproščena misel,
vznikla iz čustvenih agensov,
fantastična iluzija noči,
krhke porcelanaste vsebine,
želja hrepeneča, ogrlica sonca,
nikoli izsanjana večrazsežna Morana,
utapljajoča v morje v svetlobi naslade,
vzemi me s seboj v globoko tišino,
da si podariva sanje in čare večera.
www.tatjana-malec.si |
Želim/želiš si ljubezen
Prispeval/a: ajman dne sreda, 8. oktober 2008 @ 14:13 CEST
o, lepo
pesem hrepenenja po topli bližini.
Želim/želiš si ljubezen
Prispeval/a: ajman dne sreda, 8. oktober 2008 @ 14:16 CEST
Želim/želiš si ljubezen
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 8. oktober 2008 @ 15:27 CEST
včasih se izrekamo pesniki tudi tako, da zavibrira in prisluhnemo sebi. Vse kraljestvo zapletenih človeških imen ima nekaj skupnega, most utripov in čudežne stvaritve v duši, ko začutimo potrebo po ljubezni. Trenutek hrepenenja je močnejši od trenutka orgazma.
Lep pozdrav
Tatjana