NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

torek 14-maj
  • Vabilo na izobraževanje Strateško načrtovanje pridobivanja sredstev v prostovoljskih organizacijah

  • sreda 15-maj
  • Umanotera vabi na razpravo ob evropskih volitvah 2024
  • Vabilo na Festival duševnega zdravja 2024

  • četrtek 16-maj
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • petek 17-maj
  • EKO 9: Oči v skali

  • sobota 18-maj
  • Mesec mode v muzeju

  • nedelja 19-maj
  • Čarobna glasba Harryja Potterja

  • četrtek 23-maj
  • Povabilo za sodelovanje na Veselem dnevu prostovoljstva 2024

  • ponedeljek 27-maj
  • Still Corners (UK) - 27. 5. 2024, Škofjeloški grad - Festival In Memoriam prof. Peter Hafner - 15 let

  • petek 31-maj
  • Operna noč

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Natakar   
    petek, 28. december 2007 @ 23:03 CET
    Uporabnik: Doroteja Jazbec


    Opazujem te, kako pripravljaš kuhano vino
    na sveti večer. Včasih se tvoj pogled
    ustavi na meni in začutim toplino
    nekje okrog srca, ko zreš vame brez besed.

    Vem, do jutra boš obkrožen z ljudmi,
    jaz pa bom tudi to noč ostala sama;
    stala ob oknu s solznimi očmi
    in upala, da moja uteha bo nekoč tvoja rama.

    Vsak delček mene vpije po tebi,
    čeprav vem, da zame si prepovedan sad.
    Ne morem se upreti želji v sebi…
    Tako skrivnosten si, privlačen in mlad….

    Ko predme postaviš sadni čaj z medom,
    me spreleti misel, kako bi po tvojih ustnicah s prsti drsela
    in ko si zaželim, da mi postrežeš še z ledom,
    si zamišljam prizor, v katerem bi te pod seboj imela

    in hladne kocke na tvoji razvneti koži topila.
    Se z dlanmi nežno sprehajala po stezah tvojega telesa,
    te nežno in z vso ljubeznijo poljubila
    in ti bi me z mehkimi dotiki popeljal v nebesa…

    Skozi vrata se usuje gruča mladine
    In nenadoma me vse mine.
    Vem, da te moram pustiti pri miru in pozabiti.
    kljub temu da si te srčno želim ljubiti.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Doroteja Jazbec
  • Več s področja * Poezija, pesmi in verzi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Natakar | 2 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Natakar

    Prispeval/a: Ljuba dne sobota, 29. december 2007 @ 12:07 CET

    Prepovedana ljubezen je najslajša,
    a kdo naj nam bi sploh jo prepovedal?!
    Se ta zadrtež sploh je kdaj zavedal,
    da ljubezen ta je, ki življenje slajša?!

    Čeprav nam često ga tudi otežuje,
    sploh če "zdrav" razum rad se vanjo vtika!
    Naj ti ne bo težava prevelika -
    tvegaj, če srce ti tipa obožuje! :))

    LP Ljuba Žerovc



    Natakar

    Prispeval/a: Doroteja Jazbec dne torek, 15. januar 2008 @ 20:27 CET
    Ljuba,

    kako naj človek ve
    ali je vredno tvegati,
    kako vedeti,
    da niso sveža čustva
    le prehodne narave?
    In predvsem,
    kako predvideti
    odziv prepovedane ljubezni
    kateri se niti ne sanja
    da mi krade dneve in noči?


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,48 seconds