Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Natakar_Uteha_Nekoc




Natakar

petek, 28. december 2007 @ 23:03 CET

Uporabnik: Doroteja Jazbec


Opazujem te, kako pripravljaš kuhano vino
na sveti večer. Včasih se tvoj pogled
ustavi na meni in začutim toplino
nekje okrog srca, ko zreš vame brez besed.

Vem, do jutra boš obkrožen z ljudmi,
jaz pa bom tudi to noč ostala sama;
stala ob oknu s solznimi očmi
in upala, da moja uteha bo nekoč tvoja rama.

Vsak delček mene vpije po tebi,
čeprav vem, da zame si prepovedan sad.
Ne morem se upreti želji v sebi…
Tako skrivnosten si, privlačen in mlad….

Ko predme postaviš sadni čaj z medom,
me spreleti misel, kako bi po tvojih ustnicah s prsti drsela
in ko si zaželim, da mi postrežeš še z ledom,
si zamišljam prizor, v katerem bi te pod seboj imela

in hladne kocke na tvoji razvneti koži topila.
Se z dlanmi nežno sprehajala po stezah tvojega telesa,
te nežno in z vso ljubeznijo poljubila
in ti bi me z mehkimi dotiki popeljal v nebesa…

Skozi vrata se usuje gruča mladine
In nenadoma me vse mine.
Vem, da te moram pustiti pri miru in pozabiti.
kljub temu da si te srčno želim ljubiti.

2 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Natakar_Uteha_Nekoc







Domov
Powered By GeekLog