Mojih trubadurjev pa že nikomur ne dam.
Nihče ne bo vstopil v moj zaklenjeni grad.
Obožujem skrivnosti pomladnih vetrov in vode,
zapeljevanje jasmina in sladkih vonjav.
V vitražah se lesketa moj steklenih spomin.
Živobarvnost zračnih mas, ki se poigravajo
sončne ovale, hrepeneče po veselju.
Tam so shranjene baletne copatke,
rolke na štirih kolesih, encimi prvih sladkorčkov
in mleko moje kože. V posebni skrinjici
so zlepljene krhke vezi harmonije.
Na kavelj je obešena roza nedeljska obleka.
Sveža in napeta lica svetnice, njenih dih,
Gallusov madrigal sonorno zveneč.
Slišim glasbo besedil, ki merijo korake po tirih.
Polne dvorane poslušalcev kljubujejo času.
Učilnice šolskih potrebščin plešejo v ritmu jazza.
Tam počivajo vsi berački, ki so umrli
v svoji ljubezni, ukročena ženskost
in kult svetnice, ki se je do tal sesul.
Mojemu Romeu sivijo lasje.
Izgnal je vse trubadurje za zapahe gradu.
Misli, da je edini, ki je znal lepo peti
in me zapeljevati ob grajskem obzidju.
Roka naslonjena na perut ptice
mi odklepa pojočo ključavnico grajskih vrat.
Neka strgana struna mi zaganja srce.
|
Grajski ključ
Prispeval/a: jože.k dne petek, 14. marec 2008 @ 19:33 CET
Hvala !
Grajski ključ
Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 14. marec 2008 @ 21:14 CET
Te dni imam veliko dela z urejanjem spletne strani. Sem jo nekaj že urejala, vendar glavno vnašanje gradiv me še čaka, zato bom malo manj na Pozitivkah.
Lep pozdrav Tatjana
www.tatjana-malec.si
Grajski ključ
Prispeval/a: jože.k dne petek, 14. marec 2008 @ 21:40 CET
Hvala za mnenje