NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

torek 14-maj
  • Vabilo na izobraževanje Strateško načrtovanje pridobivanja sredstev v prostovoljskih organizacijah

  • sreda 15-maj
  • Umanotera vabi na razpravo ob evropskih volitvah 2024
  • Vabilo na Festival duševnega zdravja 2024

  • četrtek 16-maj
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • petek 17-maj
  • EKO 9: Oči v skali

  • sobota 18-maj
  • Mesec mode v muzeju

  • nedelja 19-maj
  • Čarobna glasba Harryja Potterja

  • četrtek 23-maj
  • Povabilo za sodelovanje na Veselem dnevu prostovoljstva 2024

  • ponedeljek 27-maj
  • Still Corners (UK) - 27. 5. 2024, Škofjeloški grad - Festival In Memoriam prof. Peter Hafner - 15 let

  • petek 31-maj
  • Operna noč

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Veš...   
    nedelja, 30. september 2007 @ 08:46 CEST
    Uporabnik: platana

    Veš, kadar želim si nekoga objeti,
    objamem pač tvoje telo.
    S prsti pogladim po svilnati koži
    in nate naslonim glavo.

    In kadar želim si z nekom govoriti,
    zazrem se pač v tvoje oko.
    In tiho in nežno šepečem besede,
    da sliši jih tvoje uho.

    Veš, ni ga čez nežen dotik tvoje roke,
    ki spretno prek mene drsi.
    In kadar me nežno objameš čez boke,
    se v meni spet strast prebudi.

    A veter odnesel tvoj glas je v daljavo,
    ti vroče srce ohladil.
    Brez tvojih objemov oko je sanjavo,
    si samo me v svetu pustil.

    Zdaj kadar želim si nekoga objeti,
    objamem pač staro drevo.
    Ga s prsti pogladim po hrapavem deblu,
    naslonim nanj trudno glavo.

    In kadar želim si z nekom govoriti,
    pogledam pač tja gor v nebo.
    In luni šepečem vse tiste besede,
    ki niso za tvoje uho...

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja platana
  • Več s področja * Poezija, pesmi in verzi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Veš... | 3 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Veš...

    Prispeval/a: Nuška Golobič dne torek, 2. oktober 2007 @ 08:26 CEST
    Platana...

    hmm kot da je nadaljevanje ene moje pesemi:) Ej tudi če nisem taprava, pa te vseeno objamem, da občutiš toplino in bitje srca tik ob sebi... Pa imava Luno in imava ena drugo in tudi to je lepo, ane?:):):)

    p.s Pridi na jutranjo kavico, da te nasmejem:)))
    Nuška

    ---
    Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)


    Veš...

    Prispeval/a: Najdihojca dne torek, 2. oktober 2007 @ 15:03 CEST
    Veš ...

    Vem! ... Vem! ... Prekleto dobro Vem!

    Platana, to je pesmica z žensko dušo. Tisto, ki jo razumemo samo me. In samo me znamo izreči magične besede, ki se toplo spustijo na to hrepenenja bolno srce ... On je pozabil. Napolnil tvoje hrepenenje z občutkom, da nekje, nekdo vendarle je. Bemti :) Ne morem, da ne bi :) Moram zarobantiti, vsaj malo mi je dovoljeno :) - si dovolim, mislim :)

    Včasih je vse krivično! Včasih je vse prevara!
    Japs, jaz sem v eni svoji nori žalostni fazi ...

    Križane gate Nuška, nekje si neko kavico ponujala, pa smeh ... Povabi še mene zraven. Pridem z robčki. Smrc, smrc ...

    Platana, dahnila si delček nas. Košček našega jaza, ki je skrivnost. Skrivnost za tiste, ki ne razumejo :) Jaz sem skapirala v nulo ... Če te je zdaj premaknilo iz mesta, je to samo zato, ker sem te tako močno objela, da boli že skoraj :)

    Pozdravček od deloholika. Za kavo, se celo delu odrečem :) :) :)


    S.



    Veš...

    Prispeval/a: platana dne torek, 2. oktober 2007 @ 21:21 CEST
    Dragi moji deklici, kavo sem zamudila, me še kdaj povabita, zdajle pride v poštev le še večerni čaj. Hvala za objemčke-me kosti bolijo...Ampak paše. Ta zgodba, ki se vaju je dotaknila, ni tako huda. Je že preživeta, ampak je lahko vsak dan ponovljena za vsakega od nas. Je že tako, ljudje odhajajo (tudi če ne po svoji volji), drevesa ostajajo... Ja, ženske stvari so to, skupaj z luno in tančicami.... Mormo kdaj zares skuhat tisto kavo...ups,jz je ne pijem, sem pa zasvojena s čajem....objemček nazaj!


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,54 seconds