Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Dotik_Glas_Daljava
Veš...
nedelja, 30. september 2007 @ 08:46 CEST
Uporabnik: platana
Veš, kadar želim si nekoga objeti,
objamem pač tvoje telo.
S prsti pogladim po svilnati koži
in nate naslonim glavo.
In kadar želim si z nekom govoriti,
zazrem se pač v tvoje oko.
In tiho in nežno šepečem besede,
da sliši jih tvoje uho.
Veš, ni ga čez nežen dotik tvoje roke,
ki spretno prek mene drsi.
In kadar me nežno objameš čez boke,
se v meni spet strast prebudi.
A veter odnesel tvoj glas je v daljavo,
ti vroče srce ohladil.
Brez tvojih objemov oko je sanjavo,
si samo me v svetu pustil.
Zdaj kadar želim si nekoga objeti,
objamem pač staro drevo.
Ga s prsti pogladim po hrapavem deblu,
naslonim nanj trudno glavo.
In kadar želim si z nekom govoriti,
pogledam pač tja gor v nebo.
In luni šepečem vse tiste besede,
ki niso za tvoje uho...
3 komentarjev.
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Dotik_Glas_Daljava
