|  Lahko bi rekli: »Ogledalo z več odsevi.« Pesnica Nuška Golobič - Jevtič, rojena 26.04.1975 v Celju, se je na Pozitivkah prikazala kot nov komet, padel z višine zenita. Vžgala se je iskra, nastal je blisk in ognjeni vulkan Erosa na nastajajočem otoku sredi širnega morja preceja ognjene zublje skozi se.
Plamen je zgneten iz želje in hrepenenja prebiti se skozi protislovja nezavednega, bloditi po neodkritem in neizrečenem skozi labirinte in zagonetke doživljanja ženskosti. Plamti skozi rožnato plazmo besed. Nuškina poezija je sinteza trenutka in večnosti. Odlikuje jo izpiljen jezikovni izraz, zgoščenost ter jasnost misli in občutij. Je glas z ritmično uglašenostjo in občutkom za dovršenost.
Piše z osupljivo veščino in vliva zaupanje bralca v demiurško moč svojih besed, ki so en sam spev, ena sama izpoved ljubezni. Glas oblači v svetlobo besed, je nezastrta erupcija Erosa, sublimacija vsega živega, ki teži samo k izkazovanju in sprejemanju ljubezni. Verzi so kot odčarana prostornina duše, napolnjena z vznemirljivo večplastnostjo občutij in višjo obliko skrivnosti, ki jo razodeva srce.
Pesnica je mamica dveh nadebudnežev in poleg službe končuje študij na Fakulteti za upravo in pripravlja diplomo. Je zaposlena v Lisci na odgovornih delih v komerciali. Je delovna in vsestransko aktivna. V tem prenapolnjenem vrvežu vsakodnevnih družinskih, študijskih in službenih opravil pa najde tudi trenutke povsem zase in takrat napiše kakšno misel, ki se zlije v pesem. Nikoli pa na pozabi na prijatelje, da jim ne bi namenjala prijazno besedo in ljubeznivo misel. Preseneti in očara te, ko si najmanj čakaš.
Sama o sebi pravi, da je lahko sonce, v naslednjem trenutku dež, takšni so tudi njeni občutki. O sebi meni, da je včasih preveč sanjava, včasih preveč realna. Čeprav jo ljudje vedno ne razumejo, ji vseeno stojijo ob strani in jo imajo radi, saj s svojo toplino in dobrohotnostjo očara. Kot pomladno cvetje se sonči na gredici ljubezni v vseh letnih časih. Eksistira med vrsticami svoje erotične poezije kot dobri angel, ki se mu rojevajo in rastejo perutnice, ki pomagajo bralcu pri vzletu iz sivega vsakdana.
Srečati se z verzi Nuške Golobič je presenetljivo lepa priložnost branja, dogodivščina vstopiti v hermetični svet erotične poezije, ki odpira hkrati vrata radosti in nežnim dotikom besed, dotikom kristaliziranih snežink, ki padajo v prekipevajočo čutnost ljubezenskega napoja: /Iz belega pajčolana spletla bom čistost, /ki jo rabiš, da boš doumel, /da sem svetnica v preobleki hudiča, /da svet me je preklel.
/Najverjetneje je v zadnjem stavku izražena bolečina izgube treh ljubljenih oseb v enem letu, ki jo razumemo kot pesniško metaforo, neposredno izraženo tesnobo za usodo, ki pa sproži nova iskanja rešitev, vedno in samo v ljubezni, ki jo kot najmočnejša sila žene naprej.
Medena rosa stori njeno telo žensko voljno in umirjeno, sledi spolnitev obljube: /Pretopila bom hladnost v medeno reko, zavila po strugi tvojega ponosa, /pospremila te, ko bo rosa padla ti v dlani, /tvoja moram biti, tako se mi zdi/.
Sledi omama. Duša je očiščena strasti in vstopa v svet večne lepote. Odsev duše je uprt vanj in po labirintih se ljubezen pretaka skozi telo in ga preplavi ter se vtira v vse pore, raziskuje in kaložira ljubljeno osebo, simbolično in igrivo izpeljuje metafore v globinske plasti občutenj spodnjega in zgornjega reda, brez pregrad in laži.
Vse je samo ljubezen, ko pravi: /Počasi slačila bom to obleko, padla bo na tla, /privila srce svoje tvojemu, da občutil boš utrip želja, /le dotik vročine, čutnost strastne bolečine, šepet strasti, /pokazala ti bom žensko, ki globoko ljubi in se ne boji./
Sledijo občutenja predanosti in zvestobe: /Poglej me s tistim žarom v očeh/preden greš objemi me z vso nežnostjo, /potem odidi stran, /ne želim da se ozreš, /saj obstala bom kot vkopana /s spomini daleč od sveta, /tebi bom predana./
Ljubezen potrebuje most, ki združuje pota zaljubljencev: /Vzemi me v objem, da ujameš nežnost, ki jo iščeš, začuti bitje mojega nemirnega srca, /srca ki edina pot je moja, /pot, ki se dotika zemlje /in je obenem rob neba/.
V pesmi »Izbrisane sanje« je zaslediti tudi stanje duše, ko je pesnica »dež«.
Kot neke sanje,
davno že nazaj izsanjane,
prikrade se mi v spomin
trenutek najin.
Zaprte so oči, spomini plovejo
in se ustavijo.
Leta so pretekla kot trenutki
in trenutki leta so odkar te ni,
saj so dnevi še enaki dnevom,
le nasmehov polnih sreče
nič več ni.
Izbriše čas vsebine vidne,
skozi žalost in izgubo
razum ti spremeni.
A ne vzame ti občutkov znanih,
v njih lahko se vrneš,
vsakič ko zapreš oči.
In spet postane pesnica svetla in zasije kod »sonce« ženska v njej, obdarjena z milostjo modrosti. Je opazovalka s tisoč in enim obrazom.
Ženska ima v sebi tisoč in en obraz
in težko je reči,
da ti kot moški lahko vse spoznaš.
V najbolj prešernem smehu
se že rojeva solza v očeh,
za najbolj otožnim pogledom
zaslutiš nasmeh.
Mogoče misliš, da te ocenjuje
a le zamišljena je,
lahko misliš, da te zapeljuje,
a samo opazuje te..
Kot moški si res lahko misliš čisto vse,
kajti ti le gledaš
a kako boš vedel, če občutiš ne.
Draga Nuška, zelo lepo je bilo uživati in sanjati Eros ob tvojih izvirnih in sugestivnih verzih, ki jih ni mogoče do kraja razložiti. Le občutiš jih lahko. Ti tvorijo tvoj hermetični zaprti srčni prostor, v katerega je nepovabljenemu gostu težko vstopiti. Jaz sem si to dovolila, ker si mi draga oseba. |
NE ZAMUDITE
Poezija Nuške Golobič - Speculum_Erosa
Prispeval/a: Lea7 dne sreda, 20. junij 2007 @ 07:48 CEST
Rada bi izpostavila tole tvojo pesem:
Ime mi je ljubezen
Lahko mi prideš na obisk,
tujec, ki želiš ljubezni
zapri potiho vrata za seboj
naj prepih ne moti te topline,
ki prebiva v sobanah čistega,
kar izvir je te graščine.
Le načudi se lepoti,
že od nekdaj hodi ti nasproti
a ti slep si bil in v zmoti...
Sleci ta svoj črni plašč,
ki stkan je iz laži, srce željno čustev
že od nekdaj v njem trohni.
Poteptaj v sebi neresnične bolečine
pridi mi v objem, izživi se v njem.
Nuška, res si ljubezen. Z vsako izrečeno besedo jo je moč občutiti. Besede polne življenja, saj v njih puščaš sled svoje duše. Najdemo te lahko vsepovsod, kar v nas prebuja najbolj prijetne občutke. Lahko si sonce, zvezda ali kapljica vode, tvoja prisotnost bo močno utripala in oživljala še naša srca, da bomo ujeli tvoj ritem.
Lep pozdrav!
Mirjana
Poezija Nuške Golobič - Speculum_Erosa
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 20. junij 2007 @ 09:24 CEST
z objavo te čudovite pesmi, si dopolnila predstavitev Nuške kot pesnice.
Nekje sem o Nuški prebrala, da so njene pesmi polne čustvenega naboja, življenjske energije in čudovitih poetičnih izrazov, ki jih avtorica prepleta v svoja razmišljanja o sebi in o svoji ljubezni do ljubljene osebe. S pesmijo, ki si jo predstavila v komentarju je to sporočilo samo še bolj podkrepljeno.
Prijazen pozdrav
Tatjana
Poezija Nuške Golobič - Speculum_Erosa
Prispeval/a: Najdihojca dne sreda, 20. junij 2007 @ 21:20 CEST
Bravo Tatjana! Zelo lepo in zelo prijazno od tebe, da si nam predstavila našo sončnico na tako lep način.
Pa vendar - veš, v prvem stavku, ki sem ga citirala, pa na prenosnem računalniku še vedno ne najdem narekovajev ;), bi lahko človek skoraj enako rekel tudi zate, kajti tudi ti si angel, ki nam veliko daješ in ljuba moja, tudi veliko preneseš glede na tisto vegetarijanstvo, kjer sodijo o tebi tisti, ki se postavljajo na takšno in drugačno stran kdo ve kakšne resnice. Glavo gor, osebno te sodim samo po delih, ki nam jih predstavljaš in po prečudoviti poeziji, ki jo rada berem, ker mi je všeč. Tam je Danaja zapisala o dobrem konju, za katerem se zmeraj kadi :) in zadela v polno.
Pozdrav v tvoje kraje od v tem trenutku bolnice, ki mora nazaj v horizontalo.
Nuška hruška :)))) ups, računalniški guru :))) kot kaže, ti dobro sede še kaj drugega, kakor pa tipk, tipk, kopiraj - lepi, oštevilči, shrani ... Bemti, spet se je vse zmrdalo in gremo znova :))) Veliko uspeha pri ustvarjanju diplomske, ti želim. Zdaj, ko vem, da obvladaš, te bom morila :))) saj veš, da stopicam čisto za teboj, le v tem trenutku moram najprej okrevati :))) Mhm, za tisti bemti, si bom usta z milom umivala, ko bom zdrava :) ...
Suada
Poezija Nuške Golobič - Speculum_Erosa
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 20. junij 2007 @ 21:57 CEST
naša sončnica najverjetneje prispevka o njej niti ni videla, ker je zatopljena v delo z diplomo, ki jo mora oddati do roka in nima časa za odpreti Pozitivke. Imela je tudi v službi veliko dela, saj ima zelo odgovorno delovno mesto. Vesela sem, da sem nekaj napisala o njej. Po pravici povem, da se najbolj dobim tu med vami v tem rdečem portalčku poezije. Smo sorodne duše in medsebojno uglašeni z lepoto poezije ter dobrimi nameni, mislimi in željami. Zame ste na tem portalu sami angeli in med vami se počutim kot v nebesih. Zares vas občutim kot prijatelje. Občutek imam, da tičimo skupaj za zavesami in se napajamo z verzi, metaforami in občutenji, kar nam omogoča zadovoljstvo, kakor tudi vsem ljubiteljem poezije, ki nas berejo.
Hvala za tvoje mnenje in podporo.
Suada, pišeš, da si bolna. Če te lahko razveselim s pesniško zbirko, mi pošlji svoj naslov na e-mail malec@volja.net in ti bom podarila knjigo, ti jo pošljem po pošti. Želim ti, da se čim prej pozdraviš. Pišeš, da greš pri študiju za Nuško. Tudi jaz sem študirala to smer. Zanimivo.
Suada vse dobro in veliko ustvarjalnega uspeha.
Prijazen pozdrav
Tatjana
Poezija Nuške Golobič - Speculum_Erosa
Prispeval/a: Nuška Golobič dne sreda, 20. junij 2007 @ 22:59 CEST
.... kako naj tole začnem.... za cel dan si mi vzela dih:) Ne vem po kakšni poti si zaslužim takšno čast, ampak čast me je doletela in presunjena sem. Saj veš, da bom pisala preprostih besed ker sem bolj kresnička ki medlo sveti:). Ti si res umetnica in kaj znaš ti ustvarjat in kaj si tudi zdaj ustvarila iz preprostne Nuške je pa res profesionalnost izražanja. Uff Tatjana ravno včeraj sem razmišljala kako se mi ravno v tem obdobju ustvarjajo velike prelomnice , spremembe ampak nabira se mi toliko naenkrat, da več ne dojemam tako silno kot je to pri meni v navadi...kot da gledam svoje življenje iz strani...nekako tako:)
Danes ponoči bo deset let kar je umrla moja mama-babi. kaj bi dala, da ona tole prebere, vem da bi bila na moč ponosna name. Ona me je vedno rešila. Mislim, da je bila tako daleč nad drugimi, da to počenja še vedno, naskrivaj. Ena izmed njenih modrosti je bila:
Kadar si želimo nekaj resnično vedeti,
bo dovolj zapreti usta, in odpreti oči.
In roko na srce, to je zlat pregovor, ki pripelje do mnogih spoznanj, ki jih drugače lahko zgrešiš.
Skratka Tatjana, ustvarila si moj trenutek in hvala ti zato. Za ves trud, ki si ga vložila in za nepozabnost in veličino moji malenkosti. Šmet, da si želim biti vsaj na trenutek tako popolna kot si opisala:) Se mi je nasmejalo ko sem prebrala kako sem delavna na vseh področjih:) res je da obožujem svojo službo ampak doma je pa bolj ljubko in domače če ni vse popredalčkano, simpatičen nered dela toplo vzdušje (no tako se jaz tolažim:):) Bi rekla zase, da sem skupek nepopolnosti in če se združi toliko nepopolnosti na kupu, to na koncu koncev najbrž postane prikupno:) Sicer pa rada podarjam nasmehe in lepo je ker jih dobivam nazaj:) kadar pa se ne smejem pa najbrž jokam:) Tako je to pri meni. Grozno naporno. No zdaj bom pa nehala s temle ker bom čisto izgubila višave kamor si me odnesla:) Še enkrat hvala za vse in evo naj za konec delim s teboj eno svojih prvih pesmi.
BREZ BESED
Ni bilo besed slovesa,
tisti dan mi te je vzel.
praznina neznosna za tabo ostala
konec tvojega obstoja pokazala.
V sebi kričim ko
vržem zadnji nagelj v spomin
in vem ko bo pomlad prišla
ne bova je več videla.
Telo se v joku mi duši,
a solz na licu ni..
Skrijem obraz svoj v dlani
zame več na tem prelepem svetu
življenja ne ljubezni ni.
Poezija Nuške Golobič - Speculum_Erosa
Prispeval/a: Nuška Golobič dne sreda, 20. junij 2007 @ 23:09 CEST
Lepo spančkajte vse tri čebelce
Poezija Nuške Golobič - Speculum_Erosa
Prispeval/a: Nuška Golobič dne sreda, 20. junij 2007 @ 23:38 CEST
Zavedanje…
Sprva je bilo kot, da čakam.
Bledega obraza in pogleda
obrnjenega stran od sanj
si me našlo in me sprejelo.
Spoznanje…
Zadostnost imeti ljubljene v srcu
obiskati spokojnost v samoti
brez obžalovanja, da ni ničesar.
Vse je v meni in ničesar ni
ko sem predana svojim trenutkom.
Modrost…
Vsak dan sem nova in spet tuja
morda drugje, še bolj daleč
ljubim brez iskanja ljubezni.
Potepuhinja toplega ognjišča
s kovčkom svojih odlomkov,
ki tvorijo spomine mojega življenja.
Poezija Nuške Golobič - Speculum_Erosa
Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 21. junij 2007 @ 08:23 CEST
prav lepo mi je pri duši, da sem te razveselila s predstavitvijo tvoje poezije in tebe kot pesnice in osebe, kar si nedvomno zaslužiš. S svojimi pesmimi si razpela mrežo svojega srca na Pozitivkah in razpredla kapilare, ki vodijo k tvojemu seizmografu – srcu, ki zmore tako lepo občutiti in opevati ljubezen. Bralcem si dala možnost, da zmehčajo svoje občutke in da njihov presihajoči vrelec upanja in zaupanja v ljubezen znova privre na dan.
Vsa tvoja poezija je nekakšna krožna igra svetlobe, upanja, hrepenenja in spolnitve. Ne smeš biti preskromna, kajti tvoja poezija prinaša bralcem bogastvo, ki ga napaja tvoja ljubezen do ljubljene osebe. Pesmi so razgibane, melodične in lepe. Iz njih drhti hrepenenje po spolnitvi. Na črkah sedijo kresničke, ki ti svetijo ob tistih zaskrbljujočih večerih in nočeh, ko se po utrudljivem delu, pripravljaš na diplomo in dobiš navdih, da napišeš stih.
Tvoja mama je duhovno ob tebi. Ona ti daje moč za vse, kar zmoreš. Bedi nad tabo. Ti bom poslala še svojo pesniško zbirko, v kateri so pesmi, ki sem jih posvetila moji pokojni mami. Zato te popolnoma razumem. Naši dragi, ki jih ni več, živijo v naših srcih in nas nagovarjajo in navdihujejo k temu kar pišemo. Pesniški govor so vrata skozi katera vstopajo v višjo obliko bivanja, v naše območje in nas nagovarjajo, se z nami pogovarjajo in se z nezastrtimi podobami prikazujejo, kot da so že vedno živi. Saj tudi so. Pesmi so sečišče energije, kjer vibrirata preteklost in sedanjost, kjer se človek na novo rojeva. Prepričana sem, da boš diplomo dobro ubranila, se nato odpočila in zaživela ter občutila ugodje sproščenosti in veselje do življenja še bolj osvobajajoče.
Tvoje pesmi so umetniško poslikana platna, razpeta čez praznino in naša »slikarka« nam je s čudovitimi barvami, s čopičem svojega navdiha pričarala erotično zavezanost poeziji. Kako lepo je, da si med nami pesniki.
Prisrčen pozdrav in vse dobro
Tatjana
Poezija Nuške Golobič - Speculum_Erosa
Prispeval/a: Ajda dne sobota, 23. junij 2007 @ 10:16 CEST
lp, ajda
p.s. moja navada ali morda napaka je, da ne preberem napisanega in zato morda kaksna misel razmetana, nametana, samo to sem in ne zelim spreminjati ....
Poezija Nuške Golobič - Speculum_Erosa
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sobota, 23. junij 2007 @ 22:54 CEST
Tisti čas 30 minut, ko je bil čas malice, sem odšla v trgovino in nakupila nekaj "špeže". Okrog 15 ure sem bila doma, skuhala, pospravila, pomagala sinu, ki je tedaj hodil še v osnovno šolo pri nalogah, se z njim pogovorila in od 17 ali 18 ure naprej, včasih do 23 ure ponoči sem študirala. Hodila sem na izpite v Ljubljano. Spominjam se, da sem bila zelo izčrpana in kronično utrujena. Moram reci, da tedaj nisem imela toliko moči, kot jo ima Nuška, da poleg vseh teh obveznosti napiše še tako lepe pesmi. Občudujem jo. To zmorejo zares redki ljudje. Tisti, ki imajo premožne starše ali dobre štipendije, študirajo redno, se zabavajo in imajo tudi veliko prostega časa. Za tiste, ki so se odločili za študij ob delu pa je življenje drugačno. Zanje ni ne počitka, ne vikendov, ne dopustov. Da se v življenju nekaj doseže, je potrebno veliko truda. Zato Nuški še enkrat čestitke!
Ajda, hvala za lepe misli in prijazno besedo. Mislim, da si tudi tvoje pesmi zaslužijo poseben poklon. So osebe, do katerih imam posebno naklonjenost in ti gotovo spadaš mednje. Lahko rečem, da so na portalu poezije zares čudite osebe, ki si zaslužijo vso pozornost ne samo zaradi svojih pesmi, temveč tudi zaradi prijateljskega in prijaznega medsebojnega komuniciranja. Človeku se na tem poratlu kar duša odpočije.
Prijazen pozdrav
Tatjana
Poezija Nuške Golobič - Speculum_Erosa
Prispeval/a: Iris P. dne sobota, 23. junij 2007 @ 23:29 CEST
In rada bi rekla samo to, da v tej temi pa jaz dobivam prava "sporočila", ki jih ravno v tem obdobju, v katerem sem, potrebujem.
Tako da lep pozdrav vsem in še posebej tistim, ki jim uspe preseči ovire in prav zaradi tega - zrasti.
Pesmi so zelo čutne.
Lahko noč
Poezija Nuške Golobič - Speculum_Erosa
Prispeval/a: Tatjana Malec dne nedelja, 24. junij 2007 @ 11:37 CEST
Prijazen pozdrav
Tatjana
Poezija Nuške Golobič - Speculum_Erosa
Prispeval/a: Iris P. dne nedelja, 24. junij 2007 @ 23:52 CEST
Poezija Nuške Golobič - Speculum_Erosa
Prispeval/a: Nuška Golobič dne ponedeljek, 25. junij 2007 @ 23:45 CEST
Ajda kar si napisala tako res drži. Sicer si me pa malo presenetila, nebi si mislila, da imaš ti težave, ki drugače pestijo tudi mene. Še posebej zdaj ko me je Tatjana tako presenetila s to predstavitvijo, nikakor nisem našla pravih besed in še vedno jih ne. Resnično zna posrkati iz človeka vse pozitivne stvari in uhh... Tatjana res si umetnica in če kdo zasluži takšno predstavitev si jo zagotovo ti sama, ampak kot vidiš vsi ostali imamo rahle besedne težave:) in morda bomo enkrat s skupnimi močmi uspeli narediti kakšno kreacijo in te presenetiti. Resnično si lokvanj in mi rožice ki klijemo okrog tebe:) 'Popolnih ljudi ni, so samo ljudje prizadevanj' tole si perfektno napisala!!! Res je!!!
Lepo je v ljudeh poiskat tisto dobro, nežno, toplo plat...čisto vsak jo nosi v sebi in če nekoga vidimo v takšni luči, se nam kot tak tudi pokaže in vsa vez med sočlovekoma raste in se razvija v tej pozitivni smeri, sprejemanje enakosti in drugačnosti. Temu jaz pravim odprto srce in ljubezen:):)
Iris, tebe sicer še ne poznam, sem pa vesela, da se ti zdijo moje pesmi čutne:):). Po tvojem komentarju sodeč, predvidevam da tudi tebe pestijo različne obveznosti, ki jih ni konca. Tatjana zna biti tudi odličen 'psihiater', zna podati pravi odgovor za vse tegobe in verjamem, da boste še na vezi. Jaz ti lahko rečem samo to kar pravim tudi sebi 'Eh sej bo že boljš' :):)
No da preneham.:):) Skratka ženskice, jaz sem si privoščila odklop od norega življenja te dni. Imela sem se nadvse luštno in ni mi žal:):) Tudi vam polagam na srce, izkoristite vsako priložnost za sprostitev, vse ostalo, ne glede kako pomembno izgleda...čisto vse počaka!
Lep pozdravček še enkrat Tatjani, Lei, Saudi, Ajdi in Iris
Poezija Nuške Golobič - Speculum_Erosa
Prispeval/a: Iris P. dne torek, 26. junij 2007 @ 13:22 CEST
Hvala za lep nočni pozdrav :)
Ja, veš kako pravi Marjan Ogorevc glede preizkušenj in težav, ki jih ima pravzaprav vsak od nas - da ko nam je dovolj hudo, se že premaknemo.
Drugače ti pa želim čimveč energije za dokončanje tvojih obveznosti...in inspiracije za ustvarjanje poezije.
Lepo bodi :)
Prej sem te malo brala...in bom še enkrat izpostavila tole, ki mi je všeč:
Objela sem te z vso nevednostjo
srkal si iz mene najbolj skrite adute.
Le kdo postajam v tvoji bližini?
Počasi kot s kapljico vode me dolbeš
izrivaš prepričanja zasajena v meni
in odpiraš nova obzorja mojih misli.
Sem otrok izgubljen v morju čustev
utapljam se in ko se preneham upirati
me skoraj neslišno dvigneš na površje
tvoj izdih postane moj vdih življenja.
Poezija Nuške Golobič - Speculum_Erosa
Prispeval/a: Weirdness dne torek, 26. junij 2007 @ 21:27 CEST
Prava poživitev in pridobitev za vsakogar, ki ima čast vzpostaviti stik s teboj. Tudi zame...
Veliko sem sprejel in že dajem veselo naprej. Od tvojega pozitivnega duha, smisla za humor in smejalne krožke, pa do tvojih čutnih, veselih, kot tudi žalostnih pesmi.
Večkrat se je zgodilo, da si postala tako prav ti inspiracija za kakšno pesem ali kitico, pa naj bo to tvoj komentar, tvoja pesem ali pa le energija, ki jo oddajaš bralcem in ustvarjalcem na pozitivkah.
Kadar ne objavljaš in pišeš redno je kar nekašna tišina, ali pa se ljudje od dolgočasja začno zbadati v komentarjih in kar naenkrat beremo negativke... Potem pa, hopla, Nuška je spet tu, nasmeh pridrvi na ustnice, prsti pa kar sami skačejo po tipkah in pišejo komentarje, nove pesmi, ki nastanejo iz pozitivnega blagostanja duše...
Kakorkoli, pohvala mora biti, ne prevečkrat, da ne boš polna same sebe, ampak, če je na mestu... mora biti!
Kar tako naprej Nuška moja zlata
(Vsaj tukaj v tem komentarju bodi le moja zlata dušica)
Pa le še kdaj kakšen smejalni klub ali vsaj krožek...
Lep pozdrav, Aljaž
---
You don't know me, you don't know me at all...
Poezija Nuške Golobič - Speculum_Erosa
Prispeval/a: danaja... dne sreda, 27. junij 2007 @ 09:39 CEST
Nuška, rada berem tvojo poezijo, saj veš, že tema mi je močno pri srcu in prav občudujem, kako nežno znaš v verze izliti občutja ženskosti. Všeč so mi pesmi, ki si jih objavila in verzi, katere je Tatjana vpela v predstavitev. (Tatjana, tudi tebi pozdrav in hvala za ta lep zapis.)
Ti verzi so me tako prevzeli, da se mi je naježila koža:
/Iz belega pajčolana spletla bom čistost, /ki jo rabiš, da boš doumel, /da sem svetnica v preobleki hudiča, /da svet me je preklel.
Uf, spet …
močni so, res. Jih sicer drugače razumem kot Tatjana. Rada bi prebrala celo pesem, pa je med objavljenimi nisem našla. Sem morda katero izpustila?
Nuška, si pesnica po duši, verjamem, da boš pesnila skozi vsa življenjska obdobja in boš oživljala še zelo različne teme. Želim pa ti, da bi prav občutje ljubezni vedno imelo moč, da te navdihuje, te odpira, da požgečka tisti delček tebe, ki povezuje z maternico življenja.
Ljubi!
Danaja
P.S.:
Vsem prijateljem v pesniškem kotičku tople pozdravčke. Naj vam svetle noči nosijo navdihe za nova ustvarjanja.
Ja, seveda, pa moč, da sanjano uresničite! :) Uresničimo. :)
Poezija Nuške Golobič - Speculum_Erosa
Prispeval/a: Nuška Golobič dne sreda, 27. junij 2007 @ 21:33 CEST
Kako me veseli, da vsak najde nekaj kar se mu prilega in kar mu je blizu v mojih pesmicah. Zanimivo, okusi so različni in kakšno srečo imam, da sem sama to napisala in potem razumem vsakega izmed vas, zakaj točno tisto he he he (moram se malo pohecat)
Iris:) V tej pesmici, ki si jo izpostavila je kar precejšen sklop mojih čustev zaobjet, dolgo sem rabila za nekaj takega...trenutek...in potem me je našel... trenutek kjer eno čustvo ne vlada nad drugim ampak je v ravnovesju:ljubezen, poželenje in sprejemanje vsega kar je in ni...tako nekako hmm:)
In Danaja oziroma že prej Tatjana vedve sta izpostavili eno mojih prvih ljubezenskih pesmi in ta res ni tu objavljena ima pa čisto svoj prostor v mojem srcu, ta pajčolan se še vedno razpreda po meni:)
In sonček Aljaž, tudi tebe je vedno lepo brati in slišati glas od tebe. Res me na moč hvališ, mi je toplo pri srcu in nasmeh imam na ustih ko tole berem:) ne bo mi pa stopilo v glavo:):) ne skrbi. Smejalni klub pa SEVEDA kmalu na sporedu. Sicer pa vsi vi pikeci tukaj bi to lahko počeli brez mene in bi se jaz smejala z malo zamika:) Aljaž prepričana sem da ga je nujno potrebno ustanoviti in vsi pozitivkarji ti bodo sledili, samo rahla vzpodbuda je potrebna:) Napiši novo pesem Smejalni Klub in začelo se bo dogajanje:):)
Jaz se trudim, da čimprej pridem iz dopusta nazaj na delo k Pozitivkam:) Uh komaj čakam:) Danes sem imela spet neko žalost v srcu, ah kdo bi razumel nas 'umetnike' :):) No in zdaj ko sem vas prebrala mi je veliko lepše. Hvala
P.s Danaja ekola prilagam pesmico
Pozdravček vsem skupaj:)
TVOJA
Iz belega pajčolana
spletla bom čistost,
ki jo rabiš da boš doumel,
da sem svetnica, v preobleki hudiča,
da svet me je preklel.
Poglej, ob tebi
ustvarjam iz nič le lepe stvari
na poti do ciljev,
tisoče slabih stvari, nevidnih pasti,
nepravih ljudi..
odrivam vse to v stran,
iščem le tebe,
za boljši in lepši dan.
Pretopila bom hladnost v
medeno reko,
zavila po strugi tvojega ponosa
pospremila te
ko bo rosa padla ti v dlani
tvoja moram biti, tako se mi zdi.
Poezija Nuške Golobič - Speculum_Erosa
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 27. junij 2007 @ 22:24 CEST
usmerimo pozitivne misli na Nuško Golobič, da bo pozitivno ubranila oddano visokošolsko diplomo. Nuška, pogumno in srečno, mi smo s tabo!
Tatjana
Poezija Nuške Golobič - Speculum_Erosa
Prispeval/a: Nuška Golobič dne sreda, 27. junij 2007 @ 23:10 CEST
Hvala ti za vse, grem se smejat v postlo:):):)
Poezija Nuške Golobič - Speculum_Erosa
Prispeval/a: Lea7 dne sreda, 27. junij 2007 @ 23:37 CEST
Globoko vdihni,
zapri oči,
vsaka misel naj se izgubi.
Napetost se sprošča,
nič več je ni,
utrip srca se zdaj miri.
Moja, tvoja, naše dlani,
večajo tvoje zdaj moči,
naj prebudijo ti duha,
kjer um ne pozna meja.
Prikliči sliko vseh nas,
kako v mislih pošiljamo ti glas,
da ob tebi tukaj smo,
verjamemo, da uspelo ti bo.
V mislih smo s teboj!
Poezija Nuške Golobič - Speculum_Erosa
Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 28. junij 2007 @ 14:55 CEST
To itak. Izkazala se bo kot neukrotljiva sila.
Študentka za pogrnjeno mizo bo diplomo slavila,
in nas prijatelje na pijačo lepo skup povabila.
Najboljše mora Nuška še od nas dobiti,
mi smo tvoje najbolj trdne vezi in niti,
smo ti v bližini, navijamo in mislimo nate,
kako bi spravili te iz študijske poletne zagate.
Poezija Nuške Golobič - Speculum_Erosa
Prispeval/a: Nuška Golobič dne petek, 27. julij 2007 @ 19:10 CEST
Dragi pikici kako luštkani pesmici sta sestavili. Ha ha:) Hvala. Bo pomagalo zagotovo in me kr ima, da grem še naprej... :)Sicer pa poletje je tudi mene pripravilo do odklopa. Ravno sem dobro iz morja, Tatjana upam, da se ti sredi noči ni preveč kolcalo ko sem se peljala mimo:):) Kr nepričakovano, prezgodaj sem odplavala na dopust, sicer pa je to včasih še boljše:) Poležavala sem na plaži in pisala...hmm spomini, no in zdaj pa nazaj v staro življenje.
En lep pozdravček obema in še enkrat hvala:)
Poezija Nuške Golobič - Speculum_Erosa
Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 27. julij 2007 @ 19:26 CEST
me veseli, da si bila na dopustu. Si mi obljubila, da me pokličeš okorg 21. 7., ko greš na morje. Se mi je pa res "kaucalo", ko si šla mimo. Sicer pa prihajaš pogosto na Obalo, se vidimo pa drugič. Po vsem si zares rabila dopust. Sedaj pa pričakujemo na Pozitivkah objavo tvojih novih pesmi, ki si jih pesnila v dopustniških dneh.
Prisrčen pozdrav in vse dobro. Sem te kar pogrešala na Pozitivkah in tudi sicer
Tatjana
Poezija Nuške Golobič - Speculum_Erosa
Prispeval/a: Nuška Golobič dne petek, 27. julij 2007 @ 21:02 CEST
Tatjana, tudi jaz sem te pogrešala. Tisto za 21. nisem pozabila, sem jo pa že nekaj dni pred tem res na hitro popihala na dopust tako, da je tista zadeva zame (na srečo)padla v vodo. Oprosti mi. Smo na vezi, pa ti vse razložim. Seveda se bomo videle:) Kmalu:)
Poezija Nuške Golobič - Speculum_Erosa
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sobota, 28. julij 2007 @ 14:57 CEST
dober namen je tiha zmaga dobrega srca. V tišini sončnih plamenov sva se kopali v istem morju, zato je kolcanje popolnoma razumljiv pojav (tranzmisija misli).
Sanjala sem, da sem ti izpulila listič s tvojo pesmijo, na katerem je pisalo: "Dvigni se v obzorje besed!" Nuška imaš prav, tedaj se mi je romantična luna dvignila nad arkado srca in nek haiku mi je pihal za ovratnik:
"Ptica gnezdi luči,
dih sijaja visoko na mesecu,
ki boža Tatjani pero."
Lep pozdrav in sonček tebi
Tatjana
Poezija Nuške Golobič - Speculum_Erosa
Prispeval/a: Nuška Golobič dne sobota, 28. julij 2007 @ 23:47 CEST
štirje sklopi besed so me prevzeli v tem tvojem komentarju. Odlični so za naslove pesmi:):):)
Tiha zmaga dobrega srca
V tišini sončnih plamenov
Dvigni se v(nad) obzorje besed
Dih sijaja visoko na mesecu
Se ti je ob tem porodila kakšna inspiracija? Izlij jo na papir
In ja bom spet tuhtala od kje črpaš vse to kar pišeš:):):)
Nočko