|  Prizanesi s svojo mi pravičnostjo, Gospod.
Usmiljeno ozri se name, ki nikogar nimam razen Tebe.
Svojih padcev se bojim in vseh madežev, ki mi težijo dušo.
Bojim se svoje nemoči; prav nerada vedno znova se zavem praznine svojih dni.
Zato Te prosim za pogum srca, za voljo vztrajati na pravi poti,
Ti me vedno znova žívi, naj se Te tesno oklenem, da se mi pogled zbistri.
Želim, hočem in enostavno moram Te ljubiti,
z vsem srcem, z vsem, kar sem,
do zadnjega vzdihljaja,
do poslednje misli, kretnje in dejanja.
Edino Ti mi še predstavljaš smisel;
v vseh svojih bližnjih, v številnih bratih, sestrah
Tvoje obličje iščem, Tvojega duha,
neomadeževano, vzvišeno ljubezen Tvojo,
svoj mir in zatočišče svojega srca.
Gospod, samo brbljam, a veš, da drugega ne znam.
Drevo se moje ni uspelo še obdati z veliko zdravimi in Tebi všečnimi plodovi,
a vendar Te, Gospod, slavim, ko se po drugih krošnjah rodovitnejših oziram.
Naj vedno zvesto nad menoj še naprej Tvoj blagoslov počiva.
Danijela Premzl
|
NE ZAMUDITE
Prizanesi s svojo mi pravičnostjo
Prispeval/a: jože.k dne torek, 8. december 2009 @ 13:01 CET
Toliko vprašanj brez odgovorov, kar ne morem verjeti.Pred teboj je še veliko lepega, predvsem pa odpri oči, užij življenje, molitev naj ti bo za lahko noč, zahvala za vse lepo, kar te bo prav gotovo obdarilo, le oči odpri.Lepo je da si se po premoru ponovno oglasila na pozitivkah, le tvoj pogled na jutri je preveč žalosten.Oprosti, tako sem sprejel v vseh treh tvojih prispevkih.Morda se ob Novem letu ponovno srečamo,čemur se že velim tako jaz kot verjetno tudi ostali.
Lep pozdrav !
Jože