|  Koliko je izrečenega o ljubezni, koliko različnih predstav obstaja o njej in koliko gorja, smo eni drugim povzročili, v imenu le te.
Kdo sploh ve, kaj je ljubezen v resnici?
Je ljubezen ljubosumje?
Je ljubezen strah?
Je ljubezen v nacionalizmu, v sledenju idealom, modelom, vzorcem…?
Je ljubezen v procesu postajati nekdo drugi, od tega kar si?
Je ljubezen vezanost za državo, partnerja, religijo, guruja…?
Je ljubezen v želji po spolnosti, po psihološki varnosti?
Je ljubezen v zadovoljevanju želja?
Je ljubezen v posnemanju, treniranju, da bi jo dosegli?
Je ljubezen v predstavah?
Je ljubezen v znanju?
Je ljubezen v iskanju?
Ne, v vsem tem, ni nobene ljubezni.
Ljubezni ni v nadaljevanju, temveč v prenehanju.
Ljubezen ni nasprotje ničemur.
Ljubezni se ne da doseči, skozi noben postopek, ali skozi čas.
Ljubezni se ne da najti, saj vse kar lahko še najdemo, ni ljubezen sama.
Ljubezen je šele, ko se vse kar je staro, dokonča in preneha.
V spoznanju, da ti k njej ne moreš in ko dokončno utihneš, ljubezen je.
V taki tišini je prisotna lepota, ki je zaradi hrupa lastnega razuma in njegovih misli, nisi bil sposoben videti.
To je vse, po čem človek tako hrepeni.
To je edina rešitev, za ta svet.
Brez ljubezni vso znanje in vsi dosežki razuma, ne izpolnjujejo pravega namena.
Ljubezen je edina lepota.
Taka lepota živi povsod, ko nisi več ločen.
Mirko-PA
|
NE ZAMUDITE
Ljubezen je lepota, ko ni ločenosti
Prispeval/a: tisti dne sreda, 21. september 2011 @ 22:57 CEST
nisem proti tvojemu misljenju, na zacetku sem mislil, da si
zares iskalec globokega hrepenenja. Vendar, iz besedil v
besedila, me vse tvoje besede spominjajo na asketnistvo.
Glede ljuebezni, ki jo dozivljas, je to pac tvoj vtis. Za nekoga
drugega pa je to spet nekaj, kar zate ni ljubezen.
No, dodal bom temu spisku o ljubezni se eno mesto: ce bi
zares hotel vedeti kaj o pravi, resnicni, ali celo skoraj bozji
ljubezni, potem vpasaj (vsak naj vprasa) svojo mamo, "kaj je
ljubezen. ?"
Mati, na taksno vprasanje ne bo vedela pravilno odgovoriti.
Zakaj? Ona ne govori o ljubezni, ampka jo zivi, vsak trenutek
je predana popolnoma v ljubezni do svojih otrok.
Hm. le komu je podobna taksna ljubezen?
Na koga pa mislijo vsi duhovni filozofci? Na travo, na listje, na
vreme, na morje, na denar pa tako in tako naprej. Kako je ta
ljubezen lahko primerljiva z edino ljubeznijo, ki se zivi na tem
planetu?
Kdo potem lahko govori o ljubezni? Mar mi, neki bralci
domisljavih knjig, ali premisljevalci in filozofci, ali pa osli
nekega guruja?
O ljubezni lahko govori le ena oseba v vsaki druzini, le mati.
Ta ljubezen je edina, ki govori ceprav je nema. Ta ljubezen
ljubi, ceprav ne cuti. Ta ljubezen zivi, ceprav vsak trenutek
premisljuje. Le nekaj bozjega manjka, ta ljubezen je zelo
navezana na telo, ne pa na otrokovo bivstvo. Ce mati tega ne
bi imela, bi imeli na tem svetu, resnicno bozjo ljubezen.
To je edina ljubezen, ki je najblizje pojmu - besedi - ljubezen.
Se opravicujem, da ravno na tvoj clanek, dodajam tak
komentar. Ampak ze dolgo casa se vlece po pozitivkah le
neko slepo govorjenje o ljubezni.
Prava ljubezen se nikoli ne
izpostavlja, niti se o njej ne govori - le to je ljubezen, ki sega
globoko in je nebozabljiva.
s spostovanjem.
Ljubezen je lepota, ko ni ločenosti
Prispeval/a: panefin001 dne sreda, 21. september 2011 @ 23:12 CEST
Vse preveč je definicij in opisov ljubezni, a vsi po vrsti niso dejstvo ljubezni.
Žal se ljudje zadovoljijo le z definicijo, razlago...ni pa pravega spoznavanja vsega kar nas omejuje in ločuje od stvarnega.
Stvarnost, resničnost, Bog...ljubezen...živi šele ko vse predstave o njej umrejo.
Lepota resničnosti, ki je ljubezen, je v tem, da se je noben, še najlepši opis nikoli ni dotaknil.
Misel nima tega dosega.
Zato tudi stvarstvo ni začelo iz besede, ki so izražene misli.
Take hipoteze si je izmislil razum.
Stvarstvo živi brez misli, misli pa brez stvarstva ne.
Verjeti ali ne verjeti Jezusu, guruju, besedam, formulam...je popolnoma brez vsake vrednosti, dokler sam ne spoznaš.
Lahko noč dragi Tisti.
Mirko
Ljubezen je lepota, ko ni ločenosti
Prispeval/a: Miran Zupančič dne četrtek, 22. september 2011 @ 15:26 CEST
1. Na zemlji boljšega ni
kot ljubezen lepa, plemenita,
z njo Bogu smo enaki
in nihče drugega ne žalosti.
Zapojmo kralju,
širno morje naj zveni!
Me sprašujemo-odgovorjate vi!
2. Kaj nas nekoč v življenje je
privedlo?
Ljubezen.
Kaj milost nam je povrnilo?
Ljubezen.
Iz česa smo se porodili?
Iz ljubezni.
Brez česa bi se izgubili?
Brez ljubezni.
3. Kdo je tisti, ki nas je spočel?
Ljubezen.
Kdo z mlekom nas poji?
Ljubezen.
Kaj roditeljem dolgujemo?
Ljubezen.
Zakaj potrpežljivi so tako?
Iz ljubezni.
4. Kaj nam pomaga zmagovati?
Ljubezen.
Kako ljubezen najdemo?
Z ljubeznijo.
Kje dobra dela sijejo?
V ljubezni.
Kdo dva združiti more?
Ljubezen.
5. Pojte,
da bo donelo
ljubezni v čast,
v našem kralju in kraljici
naj se veča njena rast.
Tu njeno telo je - duša onstran.
6. Ko doživeli jo bomo,
nam Bog bo dal,
kar mogočna sila ljubezni
nekdaj je ločila
in bo igra njenih plamenov
nekoč spet srečno združila.
7. Tedaj bo tisočem mladih
bolečina
v veliko veselje v večnosti
se spremenila.
Miran.
Ljubezen je lepota, ko ni ločenosti
Prispeval/a: panefin001 dne petek, 23. september 2011 @ 10:23 CEST
nisem proti tvojemu misljenju, na zacetku sem mislil, da si
zares iskalec globokega hrepenenja. Vendar, iz besedil v
besedila, me vse tvoje besede spominjajo na asketnistvo
Mirko:
Spoštovani tisti, naj ti povem, da je tvoja predstava zgrešena.
Nisem asket, saj živim v tem okolju, delam, skrbim za nekaj hišnih prijateljev, se veselim otrok, družinskega vzdušja, urejanja okolice,...
Torej imam povsem "običajno" življenje.
Mogoče boš sedaj lažje dojel, da nisem nikamor zbežal od tega podivjanega sveta, saj to kar vsi "iščemo", ni izolirano nekje v kaki votlini ali puščavi, v samostanu...
Lepo te pozdravljam.
Mirko
Ljubezen je lepota, ko ni ločenosti
Prispeval/a: merijen dne petek, 23. september 2011 @ 23:30 CEST
Kaj naj človek reče drugega, kakor en velik kompliment, obema: Miranu in 'tistemu'. Tako lepo sta vsak po svoje dodala po en 'biser', tej resnično, že na vse mogoče načine zlorabljeni besedi LJUBEZEN, oziroma najlepšemu čustvu od vseh človeških čustev.
Le zakaj je treba secirati to čarobnost?
Zakaj toliko abstraktnosti? Zakaj nekomu, domišljavost, da uči kaj je 'prav razumljena ' ljubezen in kaj da ni? mar ne vemo tega dovolj dobro sami?
Kaj pa je lahko še lepšega kot to, kar je zapisal 'tisti': 'Če hočeš vedeti kaj je ljubezen, vprašaj svojo mamo. Ona ti ne bo znala 'podati definicije , kaj to je, ampak ti bo to sporočala to z vsem svojim bitjem, kajti ona sama je ljubezen.
To so besede našega resničnega doživljanja, našega resničnega življenja.
In sporočil takšne vrste manjka človeku in človeštvu,
Potem se pa 'spotikajo' ob to, če takšna sporočila pohvalim, izrazim priznanje.
Ampak kako ne bi?
Ali smo res postali že čisto neočutljivi za lepoto sporočil,
ne cenimo več ničesar?
Ali pa vzemimo pesem,ki jo je prispeval Miran.
Zakaj se ni nihče ob njej ustavil ? Videl njeno lepoto?
Meni se zdi lepota v njej sami, pa morda še bolj to, da je nekje neki moški, ki je dovolj senzibilen, dovolj občutljiv sam v sebi, da jo je kot 'biser' vreden spoštovanja, shranil in jo in ga, podelil z nami. Mogoče še zlasti zato, ker doslej nisem imela kaj prida izkušenj z 'moško senzibilnostjo', prej nasprotno.
Z vsem tem pisanjem pa ne morem in ne smem reči , da Mirku manjka senzibilnosti, nikakor ne. Čutim jo. Vendar je vse nekako tako čudno 'zavito' v nekakšen Nietschejevski nihilizem, od negacije Boga naprej, da res , žal , ne morem sprejeti takšnih 'njegovih 'teorij.
Res mi je ljubša preprostos našega realnega življenja z ohranjanem pozitivnih vrednot in lepot, še zlasti - ljubezni, kot jo čutimo in poznamo.
Pozdrav!
Ljubezen je lepota, ko ni ločenosti
Prispeval/a: merijen dne petek, 23. september 2011 @ 23:39 CEST
Ljubezen je lepota, ko ni ločenosti
Prispeval/a: Miran Zupančič dne sobota, 24. september 2011 @ 10:28 CEST
vera, upanje in ljubezen, to troje.
In največja od teh je ljubezen.
Miran.
Ljubezen je lepota, ko ni ločenosti
Prispeval/a: hetLicht dne sobota, 24. september 2011 @ 16:44 CEST
Merijen, tudi meni se zdi lepo, da pohvališ tekste oz. pesmi, ki so ti všeč. Pa ne zato, ker večkrat pohvališ tudi moje ;-), da ne bo pomote.
Upam, da te tokrat nihče ne bo napadel.
Ljubezen je lepota, ko ni ločenosti
Prispeval/a: merijen dne sobota, 24. september 2011 @ 23:13 CEST
Živjo Mateja!
Zalo razgiban dan je za mano, tako, da sem šele sedaj utegnila malo pogledati na SP in tako opazila tvoj prijazen pripis.
Drugače pa , saj sama vidiš, kako je. Človek še kmalu prijazen ne bo smel biti več. In zakaj ne bi človek iskreno izrekel priznanja , kadar opaziš kakšno posebno kvaliteto, lepoto takšno drugačno ? Želeti je samo, da bi bilo takšnih prispevkov, ki nas tako ali drugače navdušijo na pozitivkah, čim več.
V upanju, da ''se bodo vremena'' nad pozitivkami dokončno ''zjasnila'' in, da niti bliskanja, niti grmenja, in tudi udarov sterl ne bo več ,
se poslavljam in te prav lepo pozdravljam !
Ljubezen je lepota, ko ni ločenosti
Prispeval/a: merijen dne sobota, 24. september 2011 @ 23:17 CEST
Ljubezen je lepota, ko ni ločenosti
Prispeval/a: panefin001 dne nedelja, 25. september 2011 @ 00:18 CEST
ker ljubezen ni slepa, ne potrebuje vere.
Srečno.
Mirko
Ljubezen je lepota, ko ni ločenosti
Prispeval/a: Miran Zupančič dne nedelja, 25. september 2011 @ 14:09 CEST
"13,13:" Za zdaj pa ostanejo vera, upanje in ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen." Tu gre za vero, upanje in ljubezen v duhovnem smislu.
Vera in upanje sta v duhovnem smislu zelo tesno povezana, to zgornja Pavlove besede. Zato je tudi komaj mogoče kaj tehnega o upanju, ne da bi pri tem pozorni na vero in ljubezen. Resnična vera je notranje vedenje o obstoju prvotnega sveta..
Spoznanje o tej veri je tihi glas srca, ki priča o tem prvotnem svetu.
Miran.
Ljubezen je lepota, ko ni ločenosti
Prispeval/a: hetLicht dne nedelja, 25. september 2011 @ 14:10 CEST
Vera je vse kaj drugega kot slepota.
Sicer pa, panefin, daj definiraj `vero´, da bomo videli, če govorimo o istih stvareh. Jaz namreč prav dobro razumem, kaj je Miran hotel povedati s temi besedami.
Merijen, lep dan tudi tebi!
Ljubezen je lepota, ko ni ločenosti
Prispeval/a: hetLicht dne nedelja, 25. september 2011 @ 14:11 CEST
No, me je pa Miran že prehitel :-)
Ljubezen je lepota, ko ni ločenosti
Prispeval/a: panefin001 dne nedelja, 25. september 2011 @ 18:54 CEST
Sicer pa, panefin, daj definiraj `vero´, da bomo videli, če govorimo o istih stvareh. Jaz namreč prav dobro razumem, kaj je Miran hotel povedati s temi besedami.
Mirko:
Ker je podpiral Kopernikov sistem, ki je edini pravilen in resničen, je prišel v spor s cerkvenim naukom in mu je leta 1616 inkvizicija prepovedala učenje, da se Zemlja vrti okoli Sonca in, da je Sonce središče sveta. Leta 1632 (1638) je v svojem delu Dvogovor o dveh glavnih svetovnih sestavih, Ptolemejevem in Kopernikovem (Dialogo Sopra I Due Massimi Sistemi Del Mondo, Tolemaico E Copernicano...) izdal svoj heliocentrični sistem, ki je bilo obsojeno kot heretično.
Kot v primeru Galilea, je nešteto primerov ko je zaradi »vere v nekaj«, trpel tisti, ki je videl, ki je spoznal.
Vernik verjame, da je nekaj takšno kot verjame da je, a so edino spoznanja usklajena z resničnostjo.
Torej vera ne »vidi« tega v kar verjame, je slepa. Pri tem je izraz »videnje« mišljeno kot spoznanje.
Kakšna je podobnost med vernikom in ateistom?
Ne eden, ne drugi nimata spoznanja, zato sta oba slepa, glede tega okrog česar se prepirata.
Spoznanja vero ne potrebujejo, saj vidijo to kar je.
Ker glede Božanskega spoznanj ni, preostane vera ali ateizem.
Edino prebujen človek, ni ne vernik, ne ateist.
Lep pozdrav hetLicht.
Mirko
Ljubezen je lepota, ko ni ločenosti
Prispeval/a: hetLicht dne nedelja, 25. september 2011 @ 19:11 CEST
Sicer hvala za odgovor, besede vera, kot jo pojmuješ ti, pa še vedno nisi opredelil. Bolj konkretno, prosim in brez kopiranja drugih virov ;-), ne da bi mene motilo, ti sam si proti ;-).
Kakšno stanje zavesti je vera oz. verovanje po tvojem?
Ljubezen je lepota, ko ni ločenosti
Prispeval/a: hetLicht dne nedelja, 25. september 2011 @ 19:20 CEST
No in tudi to kar je Galileo spoznal, je bilo s pomočjo razuma, ki je zate na tako slabem glasu. Galileo je bil namreč italijanski naravoslovec, astronom, matematik in filozof. Vse to se nahaja v domeni razuma. Kakšna so bila torej njegova spoznanja? Jih sploh lahko imenujemo spoznanja, kljub temu, da je do njih prišel s pomočjo razuma?
Ampak, to je le intermezzo. Ostaniva pri veri. Kaj je torej vera?
Ljubezen je lepota, ko ni ločenosti
Prispeval/a: panefin001 dne nedelja, 25. september 2011 @ 20:28 CEST
pri najboljši volji, ne znam bolje povedati kaj je vera kot sem poskusil.
Zgodovinsko dejstvo sem navedel le zaradi prikaza tega, kar je vera v svoji osnovi.
Dokler le verjameš, se ne premakneš z mesta, si v starih vzorcih.
Vera ni nobeno raziskovanje, je vztrajanje pri nečem kar so rekli drugi, ali se tebi dozdeva, medtem ko sam ne veš kaj je v resnici to, v kar verjameš.
Vera torej v resnici ne preobrazi človeka, temveč ga drži v nevednosti in zaslepljenega s tem kar cerkev, religija trdi.
Ker ne mislijo s svojo glavo, je z verniki lahko manipulirati, kar cerkev ali kdo drugi prav lepo počne že tisočletja.
Tisti, ki je spoznal je osvobojen vere.
Zakaj?
Ker ni slep.
Vera je slepota in suženjstvo, vezanost za idejo, za fikcijo, kar pa nima veze z resničnostjo.
Zato vernik ubija vernika v verskih vojnah, zato se soseda, ki sta pripadnika iste vere, kregata na smrt okrog koščka zemlje ali...
Ni dobrega in slabega vernika, pravega in nepravega.
Vera je le vera in je brez moči, ko vdarijo na površje notranjie vsebine človeka.
Pedofilija v cerkvenih krogih...veliko zla v vseh obdobjih izhaja prav iz vere.
Lahko vrejameš v karkoli, a dokler si noter v sebi nasilen in se ne poznaš, boš povzročal enake probleme kot v vsej zgodovini.
Vera tega nasilja v ljudeh ne odpravlja, ga le zamaskira.
Ojoj...draga hetLicht, poskusil sem še...in to je to.
Mirko
Ljubezen je lepota, ko ni ločenosti
Prispeval/a: panefin001 dne nedelja, 25. september 2011 @ 20:43 CEST
1. razum ima svoje zasluge v materialnem napredku, saj zna narediti računalnik, zgraditi veličastne stavbe, raziskuje vesolje, morja, Zemljo...napredoval je v medicini...
2. ta isti razum je popolnoma odpovedal pri ustvarjanju primarnih vrednot: pravega miru, radosti in sreče, ljubezni.
Tega ta razum ne zmore in moja pisanja so o tem.
Vloga razuma v spoznavanju sebe, je v spoznanju njegove omejenosti.
On ni sposoben spoznati nekaj tako velikega kot je brezmejnost, zato si o njej riše le predstave katere se potem pretepajo med seboj.
Najbrž te motijo taka moja pisanja glede razuma, a ne morem pisati drugače, saj je to resnica.
Srečno,
Mirko
Ljubezen je lepota, ko ni ločenosti
Prispeval/a: Miran Zupančič dne nedelja, 25. september 2011 @ 21:14 CEST
Zato taka vera načelno nima nobene podobe in oblike. Človek jo obda z obliko le, ko jo obda z besedo, da bi se je ovedel. To je osebni zvok verovanja.. Pri vsakem čleveku ima drugo barvo glede na odnos do zunajne resničnosti. Ko postane vera močnejša, je tudi oblika močnejša in oblikuje spet versko resničnost v lastnem bitju.
Pogosto pa se pokaže, da besede in oblike ne zadoščajo, kadar nekdo zares želi izraziti svoje notranje zaznave in doživetja. Zato nihče ne more vere izpovedovati drugemu, čeprav si bi bila še tako blizu. Tragedija individualizirane osebnosti je v tem, da svojega najglobjega bistva ne more zaupati drugemu.
Vera je sila, s katero se prvotno življenje, prvotno, notranje vedenje razodeva v osebku. Zaveda se drugega, prvotnega čistega sveta, ki ga človekova zemeljska zavest ne moti. Doživeti Božansko ljubezen je zato zavestna udeležba prvotnega, popolnega. Celotno zavestno in nezavedno hrepenenje človeka je usmerjeno k ljubezni , izkušnji ljubezni, ki ni vezana na neko osebo. Na žalost jo človek pogosto popači.
Miran.
Ljubezen je lepota, ko ni ločenosti
Prispeval/a: panefin001 dne nedelja, 25. september 2011 @ 21:25 CEST
V kakem odnosu sta za tebe, vera in resnica?
L.P.
Mirko
Ljubezen je lepota, ko ni ločenosti
Prispeval/a: Miran Zupančič dne ponedeljek, 26. september 2011 @ 19:42 CEST
O veri sem v bistvo vse povedal v mojih komentarijih tako, da iz tega lahko sam potegneš moj odnos do vere. Glede tvojega formata misleca to ne bo večji problem za tebe.
V odnosu glede resnice je za "moje" pojme je Spoznanje univerzalna resnica. Kar človek zazna, je zanj resnica. Vrsto resnice in njeno relativnost ali absolutnost pa določa naša zmožnost zaznavanja. Ta zmožnost pa je zopet povezana z organizmom zaznavanja v človekovem sistemu.
Če človek zazna abolutno absolutno sredino univerzuma, najvišje, vsezajemajoče božanstvo, centralno duhovno sonce, je to najvišje spoznanje Boga in univerzalna resnica. Prvotna resnica ali Znanje izvira iz zaznavanja absolutnega božanstva, iz spoznanja univerzalnega duha v najbolj notranjem svetišču srca in glave. Da bi sprejeli Znanje, da bi zaznali univerzalnega duha v njegovi polnosti Svetlobe in zakonih žarčenja, je potreben v človeku primeren organizem.
Tak čudovit organizem, ki lahko zazna najvišjo božanstvo in njegovo živo resničnost, je v človeku pontencialno zasnovan. Organ, ki ga nekateri označujejo kot atom iskre duha, tretje oko, lotosov dragulj ali božje oko. S tem organom lahko človek zavestno zazna univerzalno resnico. Tako zaenkrat bodi dovolj.
Lep pozdrav in vse dobro ti želim na poti resnice.
Miran.
Ljubezen je lepota, ko ni ločenosti
Prispeval/a: hetLicht dne ponedeljek, 26. september 2011 @ 19:48 CEST
Vera, kot si jo opisal ti in vera, ki jo opisuje Miran sta nekaj popolnoma različnega. Ali lahko sprejmeš, da ena in ista beseda včasih opisuje dve različni stanji duha?
Resnica je nad besedami, je nad občutki, je izredno fleksibilna in prilagodljiva, vedno drugačna in zato izmuzljiva. Tisočerih obrazov, tisočerih barv, vedno ob pravem času na pravem mestu. Zato se je ne da opisati, zato se je ne da ujeti v občutke, resnica niso izkušnje, resnica niso spoznanja. Pa vendarle obstaja, zelo konkretno, nevidna, pa vendarle tu.
Ena sama in absolutna je samo takrat, ko smo sami s seboj, v miru in tišini lastnega bistva.
Ljubezen je lepota, ko ni ločenosti
Prispeval/a: panefin001 dne ponedeljek, 26. september 2011 @ 22:35 CEST
september 16 2011 21:51
Dragi panefin,
neštetokrat smo te že vprašali, kaj je tisto novo, ki bo preobrazilo staro. Pa nič, vedno govoriš samo o starem in kako je to napačno. Vem, da je določene stvari težko obrazložiti z besedami, toda dobro razviti um to zagotovo zmore. Torej?
HetLicht:
Resnica je nad besedami, je nad občutki, je izredno fleksibilna in prilagodljiva, vedno drugačna in zato izmuzljiva. Tisočerih obrazov, tisočerih barv, vedno ob pravem času na pravem mestu. Zato se je ne da opisati, zato se je ne da ujeti v občutke, resnica niso izkušnje, resnica niso spoznanja. Pa vendarle obstaja, zelo konkretno, nevidna, pa vendarle tu.
Ena sama in absolutna je samo takrat, ko smo sami s seboj, v miru in tišini lastnega bistva.
Mirko:
Draga hetLicht,
zgoraj je tvoje besedilo z dne 16.09. in današnje.
Mogoče se zdaj razumeva bolje kot tedaj?
Mogoče sedaj vidiva oba, da nisem mogel opisati neopisljivega, ker je kaj takega preprosto nemogoče, kot sedaj pišeš tudi sama?
Mogoče sedaj vidiva oba, da je ta resnica, to novo, izven dosega čustev in razuma (besed, misli) pa naj bodo še tako razvita?
Mogoče je sedaj živa ta tišina o kateri govorim, ki se zgodi ko razum preneha iskati, ko utihne?
Mogoče sedaj vidiva oba, da je razum sicer potreben v vsakdanjem življenju, a je neustrezen za dotakniti se tega novega, ki je resnica sama?
Vso moje pisanje, vse kar sem komuniciral, je bilo namenjeno tem spoznanjem.
Od kod taka sprememba pri tebi hetLicht?
Tega je sposobna edino resnica.
Vsem nam je skupno isto bistvo.
Lahko in mirno noč draga hetLicht.
Mirko
Ljubezen je lepota, ko ni ločenosti
Prispeval/a: Violeta dne ponedeljek, 26. september 2011 @ 22:39 CEST
hetlicht o resnici:
- Resnica je nad besedami, je nad občutki, je izredno
fleksibilna in prilagodljiva, vedno drugačna in zato izmuzljiva.
Tisočerih obrazov, tisočerih barv, vedno ob pravem času na
pravem mestu. Zato se je ne da opisati, zato se je ne da ujeti
v občutke, resnica niso izkušnje, resnica niso spoznanja. Pa
vendarle obstaja, zelo konkretno, nevidna, pa vendarle tu.
Mirko o ljubezni:
- Namreč, takoj ko ljubezen opišeš, definiraš, poveš kaj ona
je, ljubezni ni. Ljubezen dragi Stojči ubeži takim poskusom in
je od njih večno svobodna. V tem je njena veličastnost in
lepota. Spoznati to, pomeni biti prost razlag, definicij, opisov
ljubezni in takrat ljubezen je. Ko ljubezen je, je v drevesu in
oblaku, v cvetu in v srcu...je povsod.
- Lepota resničnosti, ki je ljubezen, je v tem, da se je noben,
še najlepši opis nikoli ni dotaknil. Misel nima tega dosega.
- Ljubezni se ne da doseči, skozi noben postopek, ali skozi
čas. Ljubezni se ne da najti, saj vse kar lahko še najdemo, ni
ljubezen sama.
... ne vem ali samo jaz to vidim ali še kdo drug, da govorite o
isti stvari oz. zaznave so enake (z manjšo razliko pri
besednem izražanju). In pri tem Mirko uporablja besedo
Ljubezen hetlcht pa besedo Resnica. Potem poenostavimo:
ljubezen=resnica.
Lep večer vsem
Ljubezen je lepota, ko ni ločenosti
Prispeval/a: hetLicht dne torek, 27. september 2011 @ 12:57 CEST
Pri meni ni prišlo do nobene spremembe. To kar sem napisala
sem napisala ne kot komentar na tvoje besede, temveč kar
tako. Vse kar mene nekako moti pri tvojem pisanju je
postavljanje absolutnih tez kot so: guruji in učitelji so
zavajajoči, razum je zmota (čeprav si nazdnje napisal, da
razum pa za nekaj je dober), razum je kriv za tegobe sveta,
tehnike in metode so neuporabne, religije so zavavajoče itd. O
tvojih spoznanjih ne
morem reči nič, niti nimam pravice jih kakorkoli
okarakterizirati, ker so tvoja subjektivna in osebna spoznanja
in zato legitimna. Lahko pa oporekam tvojemu ožigosanju
drugačnih poti (torej, da ima človek učitelja, da izvaja
tehnike, da je pripadnik neke religije....) kot nelegitimne oz.
nekaj kar je zmotno. Samo v
tem se ne strinjava. Poleg tega še nekaj malenkosti, ampak to
ni relevantno.
Ljubezen je lepota, ko ni ločenosti
Prispeval/a: hetLicht dne torek, 27. september 2011 @ 13:37 CEST
Še to se mi zdi in dopuščam seveda možnost, da se motim:
nekako ti `ni jasno´, da ljudje pod različnimi besedami
razumemo različno. Npr. V zadnjem primeru vere. Ti pojmuješ
vero (vsaj taka je moja interpretacija tvojih besed)
popolnoma drugače kot Miran ali pa jez sama. In zato, ker
drugi ne razumemo besed tako kot ti, se po tvojem pač
motimo. Enako je bilo takrat, ko je bilo govora o jazu oz.
Jazu. Ti pač drugačnosti razumevanj oz. doživljanj ne
sprejemaš, ker zate besedica jaz, z veliko ali malo začetnico,
pomeni nekaj čisto določenega. Vidiš, pri meni pa je drugače.
Za mene in mnoge druge pa je razlika med jazom in Jazom
kolosalna. In ko govorimo o jazu in Jazu govorimo o čisto
drugačnem stanju zavesti.
Vendar tvoje besede kažejo na to, da tega ne razumeš oz. si
popolnoma `zaverovan´ v lasten besednjak, predvidevam, da
zaradi tega, ker doživljaš enost in praviš, da iz tega stanja
lahko deluje razum samo pravilno (tako sem razumela tvoje
besede). Posledično to pomeni, da se vsi ostali, ki se ne
strinjamo s tabo oz. imamo drugačne poglede, avtomatično
motimo (tako kot vsi guruji in njihovi učenci, religije in njihovi
pripadniki ...). To pa zame ni Enost. Enost ne izključuje
ničesar in vse je prav če stvar pogledaš iz določenega
aspekta.
Npr. cepljenje. Ali je cepljenje škodljivo oz. neučinkovito ali
ne. Moj pogled: da in ne. V primeru rutinskega cepljenja npr.
za gripo je po mojem bolj škodljivo kot pa koristno. Če pa me
naprimer ugrizne stekel pes, pa mi ravno cepljenje (po ugrizu)
reši življenje. Kaj lahko torej rečem o cepljenju? (pa
izvzamem pohlep po dobičku farmacevtske industrije) Neke
splošne teze ne morem podati, lahko pa stvar dodobra
analiziram, da ustvarim kar se da natančno sliko za in proti.
Na podlagi teh podatkov in lastne intuicije, pa se vsak
posameznik odloči, kako bo ravnal. Enako je z guruji in
religijami in še nešteto drugimi stvarmi.
Ali drug primer: če trdiš, da je Bog zgolj mentalni koncept,
zelo veliko ljudem kratkomalo odvzameš legitimnost
njihovega izkušanja stanja zavesti, ki jih oni označujejo z
besedo Bog. Veš,ni za vse, ki uporabljajo besedo Bog,le-ta
zgolj podoba ali mentalni koncept. To besedo pač uporabijo
takrat, ko skušajo svoje izkušnje in spoznanja deliti z drugimi.
Takšno razumevanje izražanja, doživljanj in izkušanj drugih,
pa
prinaša fleksibilnost uma. Takrat ni več več ali manj-
vrednostnih odnosov, ki se jim upiraš ti.
Novo ne bo prišlo takrat, ko bomo zanikali ali izločili staro
ampak z integracijo le-tega v lastno bitje. Potem se staro
avtomatsko karatkomalo izgine.
Ljubezen je lepota, ko ni ločenosti
Prispeval/a: panefin001 dne torek, 27. september 2011 @ 16:17 CEST
Novo ne bo prišlo takrat, ko bomo zanikali ali izločili staro
ampak z integracijo le-tega v lastno bitje. Potem se staro
avtomatsko karatkomalo izgine.
Mirko:
Pa sva spet na začetku.
Besede, ki si jih zapisala včeraj, so imenitne, a tole sedaj pa kot da govori nekdo drugi.
Glede novega in starega, pa še en moj poskus da pojasnim.
V kolikor v kozarec z vodo kapneš kapljico olja, bo celotna voda kontaminirana s tem oljem.
Tako je tudi s starimi vsebinami. Dokler one so, novega ne more biti.
Do novega se ne pride skozi integracijo starega v novo, ker je to kot pri okuženi vodi s kapljico olja.
Novo pride le, ko staro popolnoma zanikaš.
To pa je točno to, čemur se ti tako vztrajno upiraš, kljub temu da si včeraj tako lepo zapisala, da je to novo neulovljio, da ga ne moreš izkusiti, ujeti v čustva...opisati...
V besedah je težava kot praviš, a ne taka da se ne bi razumeli ko en trdi, da je vera potrebna in drugi, da je škodljiva in slepa.
Glede tega ne more biti nesporazumov, temveč gre za popolnoma drugačna razumevanja vere.
Draga hetLicht, mar niso ravno različnosti med nami popestritev mozaika tega sveta?
Zato naj gleda vsak kot pač gleda na te reči.
Lepo je zaupati drug drugemu svoje poglede in v tem je kvaliteta odnosov. Če se pri tem še zgodi učenje, potem je to imenitno.
P.S.
Imam eno vprašanje za tebe.
Kaj ti narediš ko veš nekaj v kar ni dvoma, kar je čista resnica ko pa to poskušaš dopovedati drugim okrog tebe pa ti nikakor ne uspe?
Kaj torej narediš s tako resnico, ki bi tudi ostalim odprla oči?
Odnehaš ali vztrajaš?
Čudoviti dnevi vabijo...
Srečno hetLicht.
Mirko
Ljubezen je lepota, ko ni ločenosti
Prispeval/a: hetLicht dne torek, 27. september 2011 @ 19:57 CEST
Vidiš, absolutne resnice, v katero se ne dvomi, ni. Razen tista, ko si sam s seboj v tišini lastnega bistva. Ko gre pa za relativne resnice npr. da mora človeštvo opustiti vse staro (kar trdiš ti), pa dvom mora biti. Kdo pa si ti, da veš kaj potrebuje celotno človeštvo? Tu, v konkretnem življenju, ko nekdo potrebuje nekaj, drugi pa nekaj drugega. Kajti mentalitete in načini življenja in delovanja določene rase, naroda in končno vsakega posameznika se med seboj močno razlikujejo. Ampak za to je potreben globok vpogled v naravo človeka, naroda.... Nekdo resnično potrebuje nasvet, da preneha razmišljati, ker se vrti v začaranem krogu, nekdo drugi pa ravno obratno potrebuje nasvet, da končno začne razmišljati in se reši večnih čustvenih dram.
Vse to, kar si ti spoznal in kar sedaj projeciraš na vse ljudi, je namenjeno samo tebi in samo tebi, ne pa vesoljnemu občestvu.
Tvoja spoznanja bi lahko bila zelo zanimiva in vredna razmisleka, ker pa jih projiceraš na vse ostale pa izgubijo svojo vrednost. Vsaj zame.
P.S.: olje in voda se ne zmešata.
Ljubezen je lepota, ko ni ločenosti
Prispeval/a: hetLicht dne torek, 27. september 2011 @ 19:59 CEST
"Kaj ti narediš ko veš nekaj v kar ni dvoma, kar je čista resnica ko pa to poskušaš dopovedati drugim okrog tebe pa ti nikakor ne uspe?
Kaj torej narediš s tako resnico, ki bi tudi ostalim odprla oči?
Odnehaš ali vztrajaš?"
Vidiš, panefin, ravno ta tvoja trditev preprečuje raznoliko pestrost mozaika o katerem govoriš.
Ljubezen je lepota, ko ni ločenosti
Prispeval/a: hetLicht dne torek, 27. september 2011 @ 20:04 CEST
Aja, da ti še čisto konkretno odgovorim.
Nikoli ne razglašam čiste resnice, ker v relativnem svetu ne obstaja. Ni je ene resnice, ki bi vsem ljudem odprla oči. Človek se lahko prebudi le sam. Pomoč učiteljev in znanja je le v tem, da aspirantu ne dovolijo, da bi pred razsvetljenjem zaspal (sem si izposodila od Anthoniya de Mella).
Seveda pa izražam svoja mnenja in poglede, kar je subtilna vendar velika razlika.
Ljubezen je lepota, ko ni ločenosti
Prispeval/a: Miran Zupančič dne torek, 27. september 2011 @ 21:34 CEST
Zasuk v času.
"Če je kdo v Kristusu, je nova stvar. Staro je minilo, glejte, nastalo je novo!" (2 Kor 5:17).
ljudje , ki so preživeli dobršen del 20.stoletja in so vstopili čez prag 21.stoletja, večinoma ne dojemajo, kateri je tisti vihar, ki vpliva na razvoj njihovega življenja ali pa ga zmore celo docela spremeniti.
20. stoletje je veljalo za stoletje velikih sprememb, revolucinarnih preobratov in prelomov-tako znastvenih kot tudi na religioznem področju. Ob koncu 20. stoletja je znanost je spričo številnih odkritij prestopila svoje meje in 21.stoletje je stoletje vsesplošnega napredka. Tehnične možnosti in njih uporaba so se tako razmahnile kot še nikoli do sedaj in njihovemu razvoju ni videti konca.
Uradne verske ustanove v zahodnem svetu pa izgubljajo svoje privrženence, drugačne, prenovljive ideje pa vse bolj pridobivaju posnemovalce.. Sedaj hoče biti človek samostojen, smer hoče izbrati po svojem lastnem kompasu. V 21.stoletju se mnogi odvračajo od zunajnega znanja, spoznavati hočejo notranje svet.
No, zakaj pa ne, ko pa so vendar "božji otroci"! Človek vse bolje in vse globje spoznava, da je življenje več kot le neko kratko , zunajne bivanje na tem planetu Zemlji, ki ga pretrga smrt in se morebiti nadaljuje v onostranstvu, domneva , da je "življenje" v razžesnosti časa in prostora bodisi končno bodisi omejeno.
Vse bolj postaja jasno, da mora obstajati neko vseobsežno življenje in neka vseobsežna resnica. Sodobnega človeka to notranje vznemirja-vsezajemajoča Enost se mu pač hoče dati v izkušenenje in spoznanje, hoče se mu vendar razodeti in trka na vrata časa v človeškem srcu.
Nekateri se ob tem sprašujejo, kako to, da je dejanska resničnost tako povsem drugačna. Vprašanje poraja še drugo. Za katero življenje gre? Za navadno, vsakdanjo, ki neprestano spreminja, ali pa gre za nekaj več, kar si predstavljamo, kar pričakujemo, o čemer sanjamo? Gre za to kar nas uči religija, ali za to, kar pričakujemo v prihodnosti? Ob vsem tem seveda ne omenja dejstva, da resničnost enega človeka lahko za drugega pomeni neresničnost.
Kaj pomenijo znamenja časa za sodobnega človeka? In takoj lahko ugotovimo, da tega vprašanja ni moč kar tako zlahka razložiti in da odgovor nanj ne leži ravno na dlani, kot to menijo nekateri guruji, učitelji, astrologi in ljude , ki se gredo duhovnost. Časnost je namreč zaprto trorasežnostjo področje, povsem ločeno od večnosti, od resničnega življenja, ki pomeni večno nastajanje.
Vsak človek nekako notranje čuti, da " končnost življenja" pravzaprav ni resnična. Opsa, težke besede, a ne? Kaj morem zato? (Sem malo "nor",ampak bojle , da mi"norci" ta svet rešimo, kot da ga "pametni" do konca uničijo.) Ja kakšen smisel pa ima zgolj časovno omejeno življenje v krožnem teku časa?
Biti povezan z božanskih duhom.
Kristus, simbolizira mogočno polje praizvorne vserazšenostne luči in življenja, ki obdaja in prežema razšeznost prostora in časa , polje čiste sile, ki se tudi razodeva kot sila za vse ljudi.
To je "luč", ki sveti v " temo" človekovega bivanja, da bi rešila izgubljeno. Kristus torej ni oseba to nikoli ne more biti pač pa se Kristusova sila lahko v nekem primernem trenutku poveže z dušo, če seveda to dopušča življenje v času. Taki duši lahko rečemo tudi "Jezus", povezana je božanskim Duhom.
"Če je kdo v Kristusu, je nova stvar. Staro je minilo, glejte nastalo je novo"! (Pavlove besede Korinčanom).
Vsakomur, ki se je v sedajnem življenju notranje prebudil, ponija sedaj ta točka zasuka nove možnosti . Pred človekom , ki hrepeni po večnosti, se ponovno razpira dežela resnične življenja.
In na koncu eno težko vprašanje za Markota. Kaj boš tri dni pred smrtjo telesa razmišljal? Je Bog ali ga ni?
Miran.
Ljubezen je lepota, ko ni ločenosti
Prispeval/a: panefin001 dne torek, 27. september 2011 @ 23:05 CEST
In na koncu eno težko vprašanje za Markota. Kaj boš tri dni pred smrtjo telesa razmišljal? Je Bog ali ga ni?
Miran.
Mirko:
Spoštovani Miran, kopiral sem svoj članek kot odgovor na tvoje vprašanje.
Lepo te pozdravljam in mirno noč.
Življenje brez "mene" torek, 16. avgust 2011 @ 05:01 CEST
Uporabnik: panefin001
Vem kakšno je življenje, ko jaz sem in mi ni niti malo všeč.
Vidim, da obstaja borba med mano in tabo, med vsemi jazi, ki so.
Vidim, da jaz nenehno izumlja modernejša in učinkovitejša orožja, za uničenja drugih jazov.
Vidim, da jaz ropa naravna bogastva, da je čedalje bolj podoben robotu, da je hladen in brezobziren, da ubija vse mogoče oblike življenja.
Vidim, da jaz ne namerava nič spremeniti, ker najmočnejšim med jazi, gre "relativno dobro" in se temu, ne nameravajo odpovedati.
Vem kakšno je življenje, ko jaz sem in mi ni, niti malo všeč.
Umrl sem sedaj ko še živim in povem vam, Življenje brez "mene", je res življenje.
Da ne bo pomote, "mene" in "jaz" je psihološki center in nikakor nisem ubil telo, ali izvajal nasilje nad seboj.
Šele ko mene ni, obstaja ptičje petje in vonj cvetlice.
Šele ko mene ni, je rosa le rosa in oblak le oblak.
Šele ko mene ni, je vse popolno in obstaja neskončnost.
Šele ko mene ni, ljubezen svobodno živi.
Mirko-PA
Ljubezen je lepota, ko ni ločenosti
Prispeval/a: Miran Zupančič dne sreda, 28. september 2011 @ 01:22 CEST
Vem,da pogledi vseh mistično-duhovnih-filozofskih in ezotrično naravnanih ljudi se stikajo v pomembni točki: vsi iščemo duhovno in strukturno osvoboditev. Kljub morebitnim različnim pogosto celo nasprotujočim celo in potem in načinom je naš cilj isti.
S spoštovanjem Miran.
Ljubezen je lepota, ko ni ločenosti
Prispeval/a: panefin001 dne sreda, 28. september 2011 @ 10:07 CEST
Primarne reči so nam vsem skupne.
Vsi, ki se ne zadovoljijo s tem kar jim kažejo njihova omejena čutila in ki vidijo, da je človek zabredel v slepo ulico, ter poskušajo zvrtati luknjo skozi dolge tunele do spoznanj prave resnice vsega, so vredni spoštovanja.
Žal se premnogi v tem še bolj izgubijo, a tudi to je sestavni del celotne slike človeštva.
Ravno tako so vsega spoštovanja vredni vsi ljudje, ki morebiti še uživajo izključno v omejenem, materialnem in mislijo, da je to vse kar obstaja, saj ne znajo drugače.
Tudi takim se rojevajo novi otroci in le tem bi morali zapustiti boljši svet od tega kakršen je danes.
Mogoče so komunikacije prav vseh na pozitivkah s tako zavestjo, a moja pisanja so zagotovo tudi zaradi nekega malčka, ki bo odraščal v tem surovem krutem, hladnem svetu.
Vso energijo, ki jo premoremo bi morali dati, da poskusimo delovati kot ljudje.
Kaj takega je vse prej kot lahko, kar vidimo tudi skozi naše medsebojne izmenjave pogledov.
Zato se še posebej zahvaljujem tebi in vsem, ki premorejo ta kanček strpnosti in komunikacije v mirnem ozračju, ne glede na navidezne različnosti med nami.
Vsem lep pozdrav in vso srečo.
Mirko
Ljubezen je lepota, ko ni ločenosti
Prispeval/a: *Marja* dne četrtek, 29. september 2011 @ 11:55 CEST
Se opravičujem, ker ste že dlje....
Čestitke za jasnovidnost.
Ljubezen je lepota, ko ni ločenosti
Prispeval/a: *Marja* dne petek, 30. september 2011 @ 09:09 CEST
moj komentar na:
Prispeval/a: Miran Zupančič dne ponedeljek, 26. september 2011 @ 19:42 CEST