| Kaj je sploh kriza?
 Kriza je stanje v katerem je rezultat drugačen od tistega, ki smo si ga predstavljali in si ga želeli.
Posledično torej gre za krizo naših predstav in naših želja, v so odnosu s stvarnostjo.
Kadar to dvoje med seboj ni usklajeno, nastopi kriza.
S krizo je skoraj praviloma povezano tudi razočaranje. Mnogi v takih stanjih začnejo iskati krivce, drugi grizejo sebe in se opijajo na najrazličnejše načine ali celo ubijajo…
V krizah se pojavljajo mnogi reševalci in celo odrešitelji, pridigarji.
Mnogi se zelo radi oprimejo raznih tovrstnih avtoritet ker so preveč zmedeni, ker ne poznajo samih sebe in so pogojeni, da raje sledijo avtoritetam kot pa da se začnejo sami učiti.
Toda kriza je največja priložnost za učenje, za spremembe.
Žal nismo dovolj inteligentni, da moramo čakati na krizo namesto, da bi se učili že takrat ko nam gre relativno dobro.
Prava kriza nastopi takrat ko vse staro odpove. Zato je kriza prava priložnost za odkritje novega, neokuženega s starim.
Tega novega ni mogoče doseči z modifikacijo starega. Potrebna je temeljna preobrazba, revolucija.
Ne gre za nasilno, temveč za revolucijo zavesti, revolucijo vseh naših odnosov in mehanskih vzorcev delovanja, vseh vrednot in vsega česar smo se skozi zgodovino naučili.
Situacija v svetu nam kaže, da smo kot človeštvo že dolgo v takšni krizi, a vse kar v zvezi s tem počnemo so kozmetične spremembe, ki »ne bolijo preveč«.
Toda tako ne bo šlo. To ni pravi pristop k reševanju krize.
Ko se krize dejansko in globoko zaveš, ne pristopaš k njej na tak površen in deklarativen način.
Naš poglavitni problem je, da se krize v resnici ne zavedamo, saj nam gre relativno dobro ali pa mislimo, da itak ni mogoče ničesar spremeniti.
Pravo delovanje se začne ko vidiš, da ti ogenj ogroža hišo.
Ne premišljuješ kako bi in če bi, ampak greš v akcijo in gasiš.
Tako je tudi s spremembami. Čakamo, da se nam pove kako in kaj, a hiša med tem gori čedalje bolj.
Čakamo na odrešitelje, na čudeže…, mnogi molijo k svojim bogovom…, ostali čakajo na politike in tako naprej.
Le posameznik, ki se ne sprašuje kako in ki ne čaka na druge, saj sam vidi nujnost sprememb, se bo začel soočati s krizo.
Sam, gol in neoborožen bo gledal krizi v oči in se začel učiti povsem nanovo.
Vse staro za katero je vezan, mu bo v takem soočanju in učenju edina prava ovira.
Konec 1. dela
Mirko Katalenič |
NE ZAMUDITE
Kriza je učitelj 1. del
Prispeval/a: budabreztruda dne petek, 6. julij 2012 @ 20:04 CEST
------------
se pravi, prave krize ne bo.
p.s.: prosim, če lahko v dveh delih, v ponedeljek grem na
morje :))))
Kriza je učitelj 1. del
Prispeval/a: MC dne petek, 6. julij 2012 @ 20:23 CEST
No ja, Budabreztruda ima najbrž kar prav, da po tej logiki
prave krize ne bo in je nikoli ni bilo, saj je skoraj nemogoče,
da bi kar odpovedalo vse staro. Nemara bi mogli reči celo
obratno - da prava kriza nastopi takrat, ko vse staro deluje
predolgo. In potem, ko se navadiš na krizo, postane krize
normalno stanje. No, potem je to res prava kriza ;)
Kriza je učitelj 1. del
Prispeval/a: Nan dne petek, 6. julij 2012 @ 23:15 CEST
zares huda kriza :)
http://www.youtube.com/watch?v=ST8QLHkt2ts
Kriza je učitelj 1. del
Prispeval/a: Fredo dne sobota, 7. julij 2012 @ 14:54 CEST
Kriza nule
http://www.youtube.com/watch?v=LOMbySJTKpg&feature=related
Kriza je učitelj 1. del
Prispeval/a: panefin001 dne nedelja, 8. julij 2012 @ 13:22 CEST
>> Prava kriza nastopi takrat ko vse staro odpove.
No ja, Budabreztruda ima najbrž kar prav, da po tej logiki prave krize ne bo in je nikoli ni bilo, saj je skoraj nemogoče, da bi kar odpovedalo vse staro.
Nemara bi mogli reči celo obratno - da prava kriza nastopi takrat, ko vse staro deluje
predolgo. In potem, ko se navadiš na krizo, postane krize normalno stanje. No, potem je to res prava kriza ;)
Mirko:
Kadar s starimi rešitvami in pristopi ne pridemo do želenih rezultatov ali so le ti drugačni od naših pričakovanj ter predstav, je to stanje krize.
Od tukaj izhaja stavek: »Prava kriza nastopi takrat ko vse staro odpove«.
Seveda se kriza poglablja s faktorjem časa ali bolj dolgo ko kriza traja, večja je.
Po tej logiki je staro resnični dejavnik krize, pa če se ga oklepamo manj ali dalj časa.
Torej na osnovi napisanega ni mogoče izvajati, da krize ne bo ali je nikoli ni bilo.
To bi pomenilo, da k vsem problemom in izzivom (krizam) zmeraj pristopamo na novi, sveži način, a to zagotovo ne drži.
Je prav obratno. Nekaj se naučimo, tega se potem oklepamo in to ponavljamo do nezavesti.
Tako postanemo neživi in delujemo naučeno, avtomatično, na stari pogojeni način.
Medtem življenje ne spi in nikakor ni staro. Je zmeraj novo in sveže, je živo.
Naši možgani niso nič kaj sveži in novi, temveč so preveč vezani za stare vsebine.
Ko s starim srečujemo življenjske izzive, ki so zmeraj novi, povzročamo probleme.
Žal tega nismo zavestni.
Strah nas je izgubiti to staro ker nam daje lažne občutke varnosti in zato se ga tako krčevito oklepamo.
Kriza vseh kriz je točka v kateri se začnemo zavedati nemoči vsega starega, a je točno v tem tudi rešitev.
To je kriza starega in šele v takem ozračju je možnost da staro preneha.
To je možnost, da se pojavi nekaj povsem novega, z ničemer okuženega s starim.
Ta energija je edina sposobna ustrezno in trajno rešiti vsak naš življenjski problem.
Take energije nam primanjkuje, saj današnjih problemov ne zmoremo reševati s starimi, včerajšnjimi možgani pa če smo še tako pametni.
Zato pravim, da je kriza naš pravi učitelj.
Ti isti možgani so kljub vsemu koristnemu, namreč povzročili tudi vse naše probleme.
Lepe sončne dneve in veliko miru vsem.
Mirko
Kriza je učitelj 1. del
Prispeval/a: Nan dne nedelja, 8. julij 2012 @ 15:16 CEST
Vidiš Mirko, brez učitelja ne gre .
:-)
lp
Kriza je učitelj 1. del
Prispeval/a: panefin001 dne nedelja, 8. julij 2012 @ 18:36 CEST
Nimam nič proti učitelju kot je življenje samo.
Nič nimam proti direktnemu učenju v katerem sta učitelj in učenec eno.
Veliko sem pisal o lažnih gurujih, ki od tebe naredijo kopijo kopije in te le še bolj zasužnjijo.
To vrsto »učiteljev in pridigarjev« sem želel razgaliti skozi svoja pisanja.
V članku: »Dva učitelja in dve vrsti znanja«, sem pisal kakšna je razlika med enim in drugim.
Pred nami je še en čudovit konec dneva in neponovljiv večer.
V tej neponovljivosti je vsebovana nepopisna lepota.
Srečno Nan.
Mirko
Kriza je učitelj 1. del
Prispeval/a: Nan dne nedelja, 8. julij 2012 @ 18:55 CEST
zanimiv stil imaš,
elegantno odkorakaš med vrsticami v neponovljiv večer ;)
lepo se imej
Kriza je učitelj 1. del
Prispeval/a: osh-kosh dne torek, 10. julij 2012 @ 09:31 CEST
rezultatov ali so le ti drugačni od naših pričakovanj ter
predstav, je to stanje krize. <<
Kaj če so naša pričakovanja in predstave nerealna ?
<<Je prav obratno. Nekaj se naučimo, tega se potem
oklepamo in to ponavljamo do nezavesti<<
Kdo te pa sili, da se ne učiš naprej?
<<Ko s starim srečujemo življenjske izzive, ki so zmeraj novi,
povzročamo probleme.Žal tega nismo zavestni.<<
Kako ti rata da nisi zavesten sredi belega dne?
<<Strah nas je izgubiti to staro ker nam daje lažne občutke
varnosti in zato se ga tako krčevito oklepamo.<<
Al nas je strah,ker bomo izgubili,kar smo mukoma pridelali?
<< Kriza vseh kriz je točka v kateri se začnemo zavedati
nemoči vsega starega, a je točno v tem tudi rešitev.<<
Ali modreci ne rečejo temu spoznanje?
<<Ta energija je edina sposobna ustrezno in trajno rešiti vsak
naš življenjski problem.<<
A ne bi temu raje rekel naše zavestno učenje?
<<Zato pravim, da je kriza naš pravi učitelj.<<
A ne bi to raje imenoval lenoba?
Kriza je učitelj 1. del
Prispeval/a: panefin001 dne torek, 10. julij 2012 @ 21:14 CEST
<<Ko s starim srečujemo življenjske izzive, ki so zmeraj novi,
povzročamo probleme. Žal tega nismo zavestni.<<
Kako ti rata da nisi zavesten sredi belega dne?
Mirko:
Osh-kosh, želiš povedati, da ti nimaš tovrstnih problemov, da nisi vezan za nič starega, da si čez ves dan pozoren in buden, svež in nov?
Kapa dol dragi osh-kosh in vso spoštovanje.
Lepo te pozdravljam.
Mirko
Kriza je učitelj 1. del
Prispeval/a: osh-kosh dne torek, 10. julij 2012 @ 23:52 CEST
a samo to te moti?Kaj pa ostali del komentarja?
Kriza je učitelj 1. del
Prispeval/a: panefin001 dne sreda, 11. julij 2012 @ 12:12 CEST
Panefin,
a samo to te moti?Kaj pa ostali del komentarja?
Mirko:
Prijatelj, ne moti me nič ampak sem vesel v kolikor ti to ratuje.
Glede ostalih tvojih komentarjev pa nisem imel potrebe navezovati se na njih.
Srečno dragi osh-kosh.
Mirko
Kriza je učitelj 1. del
Prispeval/a: osh-kosh dne četrtek, 12. julij 2012 @ 08:40 CEST
da si ves čas buden in pozoren,torej zavesten. A imaš kakšno
idejo, na kakšen način to natrenirati?
Kriza je učitelj 1. del
Prispeval/a: panefin001 dne četrtek, 12. julij 2012 @ 09:14 CEST
Trenirati pomeni ponavljati, vaditi. Kadar to počneš to kar vadiš postane mehanski vzorec.
Vsi takšni vzorci postanejo del starega in z njimi tudi naš um.
Pozornost ni nič kar bi lahko ponavljal ker je zmeraj sveža, nova.
Zaradi tega pozornosti ni mogoče »natrenirati«.
Pozornost sama po sebi je, ko popolnoma dojameš kaj pozornost ni.
Stanje svobode od starega je nova kakovost uma, ki je preprost, svež, prožen, dovzeten, senzibilen in se hitro odziva na vse dnevne izzive.
Tega je sposoben le um, ki ni vezan za vaje, rituale, tehnike, tradicijo, zbrano znanje…, in silne mehanske vzorce, ki bi jih ponavljal.
Srečno dragi prijatelj.
Mirko