Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Kriza-Rezultat-Predstava-Clovek

Kriza je učitelj 1. del petek, 6. julij 2012 @ 05:02 CEST Uporabnik: panefin001 Kaj je sploh kriza? Kriza je stanje v katerem je rezultat drugačen od tistega, ki smo si ga predstavljali in si ga želeli. Posledično torej gre za krizo naših predstav in naših želja, v so odnosu s stvarnostjo. Kadar to dvoje med seboj ni usklajeno, nastopi kriza. S krizo je skoraj praviloma povezano tudi razočaranje. Mnogi v takih stanjih začnejo iskati krivce, drugi grizejo sebe in se opijajo na najrazličnejše načine ali celo ubijajo… V krizah se pojavljajo mnogi reševalci in celo odrešitelji, pridigarji. Mnogi se zelo radi oprimejo raznih tovrstnih avtoritet ker so preveč zmedeni, ker ne poznajo samih sebe in so pogojeni, da raje sledijo avtoritetam kot pa da se začnejo sami učiti. Toda kriza je največja priložnost za učenje, za spremembe. Žal nismo dovolj inteligentni, da moramo čakati na krizo namesto, da bi se učili že takrat ko nam gre relativno dobro. Prava kriza nastopi takrat ko vse staro odpove. Zato je kriza prava priložnost za odkritje novega, neokuženega s starim. Tega novega ni mogoče doseči z modifikacijo starega. Potrebna je temeljna preobrazba, revolucija. Ne gre za nasilno, temveč za revolucijo zavesti, revolucijo vseh naših odnosov in mehanskih vzorcev delovanja, vseh vrednot in vsega česar smo se skozi zgodovino naučili. Situacija v svetu nam kaže, da smo kot človeštvo že dolgo v takšni krizi, a vse kar v zvezi s tem počnemo so kozmetične spremembe, ki »ne bolijo preveč«. Toda tako ne bo šlo. To ni pravi pristop k reševanju krize. Ko se krize dejansko in globoko zaveš, ne pristopaš k njej na tak površen in deklarativen način. Naš poglavitni problem je, da se krize v resnici ne zavedamo, saj nam gre relativno dobro ali pa mislimo, da itak ni mogoče ničesar spremeniti. Pravo delovanje se začne ko vidiš, da ti ogenj ogroža hišo. Ne premišljuješ kako bi in če bi, ampak greš v akcijo in gasiš. Tako je tudi s spremembami. Čakamo, da se nam pove kako in kaj, a hiša med tem gori čedalje bolj. Čakamo na odrešitelje, na čudeže…, mnogi molijo k svojim bogovom…, ostali čakajo na politike in tako naprej. Le posameznik, ki se ne sprašuje kako in ki ne čaka na druge, saj sam vidi nujnost sprememb, se bo začel soočati s krizo. Sam, gol in neoborožen bo gledal krizi v oči in se začel učiti povsem nanovo. Vse staro za katero je vezan, mu bo v takem soočanju in učenju edina prava ovira. Konec 1. dela Mirko Katalenič Komentarji (14) www.pozitivke.net