| Piše: Ljuba Žerovc
Naša skrita prepričanja nam usmerjajo življenje
 Mi vsi bi bili radi čimdlje mladi, zdravi, v dobri kondiciji, aktivni,
navdušeni nad življenjem, srečni..., a ne vemo, kako to doseči. Pa zato segamo
po raznih zdravstvenih priročnikih, beremo knjige za osebno in duhovno rast
in razvoj, prebiramo članke v dnevnem časopisju, prosimo za nasvete razne jasnovidce,
bioenergetike, zdravitelje..., celo k raznim "šlogarcam" se zatekamo
v želji po čimveč sreče in življenjske radosti. Skratka - nenehno iščemo in
pričakujemo srečo pri drugih ljudeh in na raznih krajih.
A sreče nam ne more dati nihče, niti nam je ne more nihče pričarati ali napovedati
- morda le posredno. Recimo, da mi "šlogarca" napove, da bom spoznala
prijetnega moškega. Nato se neki dan v knjižnici zares zaletim v prijetnega,
simpatičnega možaka, se mu opravičim za svojo nerodnost, on pa mi prijazno odgovori
v smislu "nič hudega, tudi meni se to večkrat zgodi...", beseda da
besedo, povabi me na kavo v bližnjo kavarno, poklepetava in spoznava, da imava
veliko skupnega. V naslednjih dneh ga pa morda čisto "slučajno" spet
srečam bodisi na ulici ali v trgovini ali kje drugje, prijazno se nasmehneva
drug drugemu, morda spet kakšno rečeva, greva del poti skupaj, spoznava, da
sva skorajda soseda... in splete se vse več in več nitk med nama.
Se je to srečanje zgodilo zato, ker mi ga je "šlogarca" napovedala?
Delno ja - kajti s tem, ko mi je posredovala to informacijo, me je z njo v bistvu
programirala. Njena informacija se je spremenila v avtosugestijo in se tako
nezavedno vsadila v mojo podzavest. Morda sem zato čisto instinktivno pričakovala,
da bom spoznala prijetnega moškega, pa sem, povsem nezavedajoč se svojega ravnanja,
iskala le takšne situacije oz. poti, na katerih bom zagotovo naletela nanj.
Saj končno nikoli ne zahajam v knjižnico, ker knjige raje kupujem, da jih lahko
večkrat preberem. Zakaj sem torej ravno tisti dan šla v knjižnico? Kdo bi vedel?
A verjamem, da me je k temu navedel neki notranji impulz, ki se ga nisem zavedala.
Na svoji poti v trgovino sem se pač "spomnila", da bi bilo zanimivo
zaviti v knjižnico. A zakaj ravno tisti dan?
Da - na ta način delujejo prerokbe.
In kakšno zvezo ima to spoznanje z naslovom članka?
Zelo tesno - kajti tudi z našim zdravjem je enako! Tu smo samim sebi "šlogarce"!
Če si bomo vgradili v podzavest sugestijo, da smo (bomo) vedno zdravi, vitki,
polni moči, vitalni... ter da bomo zagotovo živeli najmanj sto let, se bo to
po vsej verjetnosti tudi uresničilo. Kajti avtosugestija je programirala našo
podzavest za dolgo in zdravo življenje. In tako se nekega dne naš tako vgrajeni
program pričenja odvijati. Prične se recimo dogajati, da nas pot vse pogosteje,
po nekem notranjem vzgibu, vodi na živilsko tržnico, kjer nam "padejo v
oči" recimo orehi, slastne marelice ali napeta sočna solata. Kar sline
se nam pocedijo, tako si zaželimo teh dobrot. To se nam dogaja kar naprej! Cigarete
nam pričnejo smrdeti, ali pa se odločimo kar tako, brez razloga, da bomo prenehali
kaditi. Junk food se nam preprosto zagnusi - po njem se slabo počutimo in imamo
prebavne motnje. Po kozarčku merlota ali po šilcu žganega pa sežemo le še pri
kosilu, ali pa še takrat ne več... Vedno bolj nas vleče v naravo, kavč in televizijo
pa zamenjamo na primer za žogo, smučke ali bazen... Naveličamo se ponočevanja
in druženja z razbijaškimi, hrupnimi "prijatelji", več časa preživimo
z družino, skrbeti pričnemo za svoje duhovne potrebe, vse bolj in bolj se angažiramo
pri dajanju pomoči in opore drugim... itd., itd.
Kaj nas je navedlo k temu? Čarovnija? Prerokba? Ali pa preprosto le naše v
podzavest vgrajeno prepričanje, da smo sposobni doživeti stoletnico svojega
rojstva! To nezavedno prepričanje nas potem nenehno vodi in usmerja. Tega vodenja
se seveda lahko zavemo, največkrat pa sploh ne. Preprosto pričenjamo zaznavati
na nekem globjem, višjem nivoju, kaj je dobro za nas - zato te občutke ubogajmo!
Kajti, če jih ne, nas lahko doletijo razne neprijetnosti oz. zdravstvene težave,
katerim bi se sicer zlahka izognili, če bi se bolj ravnali po notranjih vzgibih.
Zatorej - zanesimo se na svoj notranji občutek - intuicijo. Ta je najdragocenejše,
kar imamo. Prisluhnimo svojemu telesu, kadar nam izraža svoje potrebe po nečem.
Zaupajmo svoji podzavesti, da nas bo zagotovo privedla do dobrine, ki jo naš
organizem potrebuje oz. si je želi. Verjemimo, da smo sposobni doživeti stoti
rojstni dan! Ne samo, da smo ga sposobni doživeti - zagotovo ga bomo doživeli!
O tem ni prav nobenega dvoma!
Prepričanje, ki vcepil si si ga v podzavest,
v trenutkih odločitev bo svetovalec zvest.
Zato skrbno premisli, da si ne vcepiš zmot,
ker te usodno vplivajo na življenjsko pot!
Kadar si prepričan, da vse zmoreš,
in če mnenja kdaj si, da ne zmoreš -
v obeh primerih najbrž prav imaš,
zato premisli, čému prednost daš!
Je tvoja čaša na pol polna ali na pol prazna?
Je tvoja misel blagohotna ali neprijazna?
Je delo zate le izziv ali izvir trpljenja?
Stališča tvoja so sprožilec tvojega vedenja!
Iz slabih misli se rodijo slabe navade,
ki kot slabi rezultati vračajo se rade.
Mi nismo navade - smo le njihov upravitelj,
zato lahko smo tudi spremembe povzročitelj!
Avtorica članka Ljuba Žerovc
http://www.modrostizbrane.com
Modre misli so iz avtoričine knjige "Modrosti zbrane iz verzov stkane"
Članek je bil objavljen v e-mesečniku "Koraki do uspeha", ki ga izdaja
in ureja Roy Goreya, znan slovenski motivator in avtor treh knjižnih uspešnic
http://www.osebna-rast.com
|
NE ZAMUDITE
Kdo bi rad doživel sto let?
Prispeval/a: Aimee dne ponedeljek, 17. julij 2006 @ 19:29 CEST
Članek sem z največjim zanimanjem prebrala in se nad vsebino globoko zamislila. Res je, kar praviš, Ljuba! Naša prepričanja v bistvu določajo našo usodo. A prepričanja se hvala bogu da spremeniti, le odločiti se je treba za ta korak. Pot do dokončne spremembe pa je strma in težka, zato se le malokdo odloči zanjo. Kajti vedno znova zdrsnemo navzdol, v stare kolesnice. In vse se začne znova. Počasi nam zmanjka energije, zato pri spreminjanju svojih slabih navad potrebujemo pomoč. Naj nas ne bo sram prositi zanjo!
Za e-mesečnik "Koraki do uspeha" sem tudi že nekaj slišala. Zanimivo, da ga izdaja Roy Goreya, katerega knjigo "Več daš več imaš" sem nedolgo tega prebrala, članek o tej knjigi pa je ravno v teh dneh objavljen na Pozitivkah. Knjiga je močno vplivala na moje dosedanje miselne vzorce. Ali sta se slučajno istočasno znašla skupaj na Pozitivkah, Ljuba in Roy? Bi mi lahko eden od vaju povedal, kako bi se lahko naročila na Royev e-mesečnik? Za podatek bi vama bila zelo hvaležna!
Še nekaj! Ljuba, v sončni trgovini sem opazila obe tvoji knjigi. Prijateljica me že nekaj časa sprašuje, kaj naj mi podari za rojstni dan, ki ga imam avgusta, pa sem se spomnila, da bi si lahko izbrala eno izmed obeh knjig, ali morda celo obe. Katero mi bolj priporočaš, da bom znala podatek posredovati prijateljici?
Aimee
Kdo bi rad doživel sto let?
Prispeval/a: Ljuba dne ponedeljek, 17. julij 2006 @ 21:46 CEST
Najlepša hvala, Aimee, za tvoj komentar - sem ga z velikim veseljem prebrala. Pravilno si ugotovila, da pot do spremembe ni enostavna, da je treba vanjo vložiti veliko napora, a se splača, saj s tem lahko vplivaš na svojo nadaljno usodo. Še kako resničen je tisti izrek, da je človek sam svoje sreče kovač, oziroma da je sam gospodar svoje usode, kakršnekoli že. Zato res ni vseeno, kakšne so njegove misli oziroma prepričanja - pozitivna ali negativna.
Kar se tiče naročila na brezplačni e-mesečnik "Koraki do uspeha" Roya Goreye, je pot enostavna. Poišči njegove spletne strani na spletnem naslovu http://www.osebna-rast.com, tam boš našla vsa navodila, ki jih potrebuješ za naročilo na "Korake..., ali pa mu enostavno piši na e-mail: roy.goreya@osebna-rast.com, pa boš vse izvedela iz prve roke.
Z Royem že kar nekaj časa sodelujeva in v tem času sva postala dobra prijatelja. Roy je resnično zelo topla in nadvse pozitivna osebnost, ki je "dala skoz" že veliko hudega, kar pa ga je le okrepilo in ga naredilo za čudovitega človeka.
To, da sta najina članka objavljena na Pozitivkah na isti dan, je pa čisto gola slučajnost. Tudi jaz sem bila presenečena, ko sem zagledala njegov članek, in res, moram ti pritrditi - njegova knjiga "Več daš, več imaš" je res čudovita. Prebrala sem jo kar nekajkrat, in se iz nje veliko naučila. Podarila sem jo tudi kar devetim svojim prijateljem oz. prijateljicam.
Hja, katero od obeh mojih knjig naj si izbereš, sprašuješ.
Meni osebno je dosti ljubša knjiga "Modrosti zbrane iz verzov stkane", ker so mi vse tiste modre misli pomagale dozorevati in prispevati k mojemu duhovnemu in osebnostnemu razvoju. Pa tudi v roke jo lahko vzameš kadarkoli, kjerkoli, odpreš jo lahko na katerikoli strani, vedno ti bo ponudila odgovor na kakšno vprašanje, morda celo na kakšno tako, ki te muči prav zdaj, ta trenutek
Druga knjiga "Verzi za tkanje vezi med ljudmi" je pa zelo uporabne narave, ki ti pride prav ob vsaki posebni priložnosti, ko je treba nekomu izkazati pozornost, spoštovanje in ljubezen. Knjiga je brezčasna, lahko jo s pridom uporabljaš do konca svojega življenja.
No, upam, da sem ti vsaj malo pomagala pri izboru, odloči se pač sama, kakor čutiš, da bo zate najbolje.
Hvala ti še enkrat za tvojo pozornost.
Želim ti nadvse prijeten večer in še prijetnejši jutrišnji dan
Ljuba Žerovc
Kdo bi rad doživel sto let?
Prispeval/a: ljudmil dne torek, 18. julij 2006 @ 12:21 CEST
Stara izreka kaže:Ono što vjeujemo je istina.
Isus kaže:Sve što zatražite od mog Oca, ako vjerujete da ćete dobit, dobićete.
Ponekada nam se put čini jako težak, napori preveliki, a naše snage preslabe.Zašto je to tako-
Isus dalje kaže:Ko ne bude kao ovo djete nemože ući u Carstvo Nebesko.
Šta to znači-
Pogledajmo to praktično.Ako duže vrijeme radimo na PC, doći će do nakupljanja nepotrbnog materijala, koji može blokuirati rad celog sistema.To znači da svakodnevno moramo čistiti PC.Tako je i sa našim mozgom i sa našom Dušom.milioni različitih informacija, različitih, često nepotrebnih misli, svakodnevnih problema koji opterećuju našu Dušu, i naše mozak.
Kako to odstraniti-
Možda će mnogim pomoći i ovo.
Za mene je jako lijepa kršćanska molitva na veče pred spavanje:
Bože oprosti mi
Što sagreših rečju, delom i mislima,
Daruj mi miran i spokojan san,
I pošalji Svog angela htanitelja
Da me zaštiti od svake bede i nevolje.
Amen
Ovako lepu molitvu nećete naći u mnti ijednoj drugoj religiji.
Sa ovom lepom molitvom ostranjujemo sve negativno od predhodnog dana i tražimo miran san.Jer nakon mirno prospavane noći bez straha, spremni smo za nove podvige.
Miran san je jedan od glavnih temelja zdravog, uspešnog i dugog života.
Ako smo imali težak dan, često se desi da to još jednom preživljavamo u snu ponekad u još težom obliku, nego štje bilo danju.
Setimo se da psiha uvek pre popušta nego telo.
Ako se u jutro nakon mirnog i spokojnog sna zahvalimo Bogu, spremni smo za novi dan.
Bez obzira na to ko šta misli, za mene kršćansto ima neosporne vrednosti, a Biblija je nepresušni izvor mudrosti.
Srdačan pozdrav.
Ljudmil
Kdo bi rad doživel sto let?
Prispeval/a: Aimee dne torek, 18. julij 2006 @ 14:57 CEST
Ljuba, najlepša hvala za tako izčrpen odgovor! Upoštevala bom tvoja navodila in nasvete.
Omenila si tudi, da si kar devetim prijateljicam oz. prijateljem podarila Royevo knjigo "Več daš, več imaš". To me je kar precej začudilo. Dobro, saj razumem, da podariš neko knjigo neki dragi osebi, ampak kar devetim!? Potem ti je pa ta knjiga res sedla globoko v srce, da si kupila še devet izvodov in jih podarila prijateljem. Kar kaže na to, da imaš veliko prijateljev in plemenito srce. Kako srečen človek si, Ljuba! Saj prijateljstvo je, poleg ljubezni, nekaj najdragocenejšega v človekovem življenju. Kar malo ti zavidam, pa ne preveč! Pravzaprav ti iz srca privoščim! Ker ti se resnično ravnaš po Royevem načelu "Več daš, več imaš".
Aimee
Kdo bi rad doživel sto let?
Prispeval/a: Ljuba dne torek, 18. julij 2006 @ 20:43 CEST
Ljudmil, lepo pozdravljen!
Danes sem se malo potepala, pa ti zato lahko šele zdajle, ko sem komaj dobro prišla domov, odgovorim na tvoj komentar.
K tvojemu komentarju pravzaprav nimam česa dodati, saj si vse bistveno povedal. Iskreno se ti zahvaljujem za te iskreno napisane besede!
Da, imaš prav, resnica je za nas tisto, v kar trdno verjamemo. In tisto, kar nosimo v sebi, vidimo tudi v drugih. Če nosimo v sebi lepoto, jo vidimo povsod. Ljudje, ki nosijo v sebi grde, neprijazne misli, pa te nenehno "odkrivajo" tudi pri drugih ljudeh. Kakor si naravnan, tako se vedeš do drugih ljudi. Prijazen človek je prijazen do sočloveka, grobijan pa je netakten in surov. Saj to si tudi ti gotovo že izkusil?! Vsak pač drugim pripisuje vse tisto, kar sam nosi v sebi. Zato ne pravimo brez razloga, da so drugi ljudje naše ogledalo, oziroma da smo mi njihovo.
-------------------
Aimee,
eh, v zadrego si me spravila!
Res je, da sem devetim prijateljem podarila Royevo knjigo, a teh knjig nisem kupila. Podaril mi jih je Roy v znak hvaležnosti, ker sem mu to knjigo kao lektorirala. Upam, da mi ne bo zameril, ker sem to obelodanila, a saj to ni nobena skrivnost. Ta informacija je natiskana na platnicah med ostalimi informacijami o knjigi in avtorju.
Velikodušen in plemenit je bil torej kvečjemu Roy, ne jaz. Jaz sem pač njegovo darilo le posredovala dalje, da bi knjiga koristila še komu drugemu. Saj pravijo, da je treba svoje darove deliti z drugimi. Tega načela se, če se le da, držim - no, vsaj trudim se.
Nadvse prijeten večer ti želim
Ljuba