|
||||||
|
|||||||
Piše: Ljuba Žerovc
Naša skrita prepričanja nam usmerjajo življenje
Mi vsi bi bili radi čimdlje mladi, zdravi, v dobri kondiciji, aktivni,
navdušeni nad življenjem, srečni..., a ne vemo, kako to doseči. Pa zato segamo
po raznih zdravstvenih priročnikih, beremo knjige za osebno in duhovno rast
in razvoj, prebiramo članke v dnevnem časopisju, prosimo za nasvete razne jasnovidce,
bioenergetike, zdravitelje..., celo k raznim "šlogarcam" se zatekamo
v želji po čimveč sreče in življenjske radosti. Skratka - nenehno iščemo in
pričakujemo srečo pri drugih ljudeh in na raznih krajih.
A sreče nam ne more dati nihče, niti nam je ne more nihče pričarati ali napovedati - morda le posredno. Recimo, da mi "šlogarca" napove, da bom spoznala prijetnega moškega. Nato se neki dan v knjižnici zares zaletim v prijetnega, simpatičnega možaka, se mu opravičim za svojo nerodnost, on pa mi prijazno odgovori v smislu "nič hudega, tudi meni se to večkrat zgodi...", beseda da besedo, povabi me na kavo v bližnjo kavarno, poklepetava in spoznava, da imava veliko skupnega. V naslednjih dneh ga pa morda čisto "slučajno" spet srečam bodisi na ulici ali v trgovini ali kje drugje, prijazno se nasmehneva drug drugemu, morda spet kakšno rečeva, greva del poti skupaj, spoznava, da sva skorajda soseda... in splete se vse več in več nitk med nama.
Se je to srečanje zgodilo zato, ker mi ga je "šlogarca" napovedala? Delno ja - kajti s tem, ko mi je posredovala to informacijo, me je z njo v bistvu programirala. Njena informacija se je spremenila v avtosugestijo in se tako nezavedno vsadila v mojo podzavest. Morda sem zato čisto instinktivno pričakovala, da bom spoznala prijetnega moškega, pa sem, povsem nezavedajoč se svojega ravnanja, iskala le takšne situacije oz. poti, na katerih bom zagotovo naletela nanj. Saj končno nikoli ne zahajam v knjižnico, ker knjige raje kupujem, da jih lahko večkrat preberem. Zakaj sem torej ravno tisti dan šla v knjižnico? Kdo bi vedel? A verjamem, da me je k temu navedel neki notranji impulz, ki se ga nisem zavedala. Na svoji poti v trgovino sem se pač "spomnila", da bi bilo zanimivo zaviti v knjižnico. A zakaj ravno tisti dan?
Da - na ta način delujejo prerokbe.
In kakšno zvezo ima to spoznanje z naslovom članka?
Zelo tesno - kajti tudi z našim zdravjem je enako! Tu smo samim sebi "šlogarce"! Če si bomo vgradili v podzavest sugestijo, da smo (bomo) vedno zdravi, vitki, polni moči, vitalni... ter da bomo zagotovo živeli najmanj sto let, se bo to po vsej verjetnosti tudi uresničilo. Kajti avtosugestija je programirala našo podzavest za dolgo in zdravo življenje. In tako se nekega dne naš tako vgrajeni program pričenja odvijati. Prične se recimo dogajati, da nas pot vse pogosteje, po nekem notranjem vzgibu, vodi na živilsko tržnico, kjer nam "padejo v oči" recimo orehi, slastne marelice ali napeta sočna solata. Kar sline se nam pocedijo, tako si zaželimo teh dobrot. To se nam dogaja kar naprej! Cigarete nam pričnejo smrdeti, ali pa se odločimo kar tako, brez razloga, da bomo prenehali kaditi. Junk food se nam preprosto zagnusi - po njem se slabo počutimo in imamo prebavne motnje. Po kozarčku merlota ali po šilcu žganega pa sežemo le še pri kosilu, ali pa še takrat ne več... Vedno bolj nas vleče v naravo, kavč in televizijo pa zamenjamo na primer za žogo, smučke ali bazen... Naveličamo se ponočevanja in druženja z razbijaškimi, hrupnimi "prijatelji", več časa preživimo z družino, skrbeti pričnemo za svoje duhovne potrebe, vse bolj in bolj se angažiramo pri dajanju pomoči in opore drugim... itd., itd.
Kaj nas je navedlo k temu? Čarovnija? Prerokba? Ali pa preprosto le naše v podzavest vgrajeno prepričanje, da smo sposobni doživeti stoletnico svojega rojstva! To nezavedno prepričanje nas potem nenehno vodi in usmerja. Tega vodenja se seveda lahko zavemo, največkrat pa sploh ne. Preprosto pričenjamo zaznavati na nekem globjem, višjem nivoju, kaj je dobro za nas - zato te občutke ubogajmo! Kajti, če jih ne, nas lahko doletijo razne neprijetnosti oz. zdravstvene težave, katerim bi se sicer zlahka izognili, če bi se bolj ravnali po notranjih vzgibih. Zatorej - zanesimo se na svoj notranji občutek - intuicijo. Ta je najdragocenejše, kar imamo. Prisluhnimo svojemu telesu, kadar nam izraža svoje potrebe po nečem. Zaupajmo svoji podzavesti, da nas bo zagotovo privedla do dobrine, ki jo naš organizem potrebuje oz. si je želi. Verjemimo, da smo sposobni doživeti stoti rojstni dan! Ne samo, da smo ga sposobni doživeti - zagotovo ga bomo doživeli! O tem ni prav nobenega dvoma!
Prepričanje, ki vcepil si si ga v podzavest,
v trenutkih odločitev bo svetovalec zvest.
Zato skrbno premisli, da si ne vcepiš zmot,
ker te usodno vplivajo na življenjsko pot!
Kadar si prepričan, da vse zmoreš,
in če mnenja kdaj si, da ne zmoreš -
v obeh primerih najbrž prav imaš,
zato premisli, čému prednost daš!
Je tvoja čaša na pol polna ali na pol prazna?
Je tvoja misel blagohotna ali neprijazna?
Je delo zate le izziv ali izvir trpljenja?
Stališča tvoja so sprožilec tvojega vedenja!
Iz slabih misli se rodijo slabe navade,
ki kot slabi rezultati vračajo se rade.
Mi nismo navade - smo le njihov upravitelj,
zato lahko smo tudi spremembe povzročitelj!
Avtorica članka Ljuba Žerovc
http://www.modrostizbrane.com
Modre misli so iz avtoričine knjige "Modrosti zbrane iz verzov stkane"
Članek je bil objavljen v e-mesečniku "Koraki do uspeha", ki ga izdaja in ureja Roy Goreya, znan slovenski motivator in avtor treh knjižnih uspešnic
http://www.osebna-rast.com
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Dolgo_Zivljenje
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
