|  Za sabo vlečem dolgi šal,
barve mladosti prestreljene.
Plahutajočo zadeto perutnico vzleta.
V loku je zalučan kamen
s prgiščem črnega semena vame.
V raztrgane štrene sivih odplak
se zajeda hobotnica, gnus slasti,
kvašenje krivic naj vam Bog odpusti.
Bog naj vam odpusti kamenjanje!
Vse opogumljeno kamenjanje,
vsak zalučan vaš kamen posebej.
Zameseno je testo s kamnasto rokó,
kamnitast črn kruh, komis otroku.
Pritlehen in volhek je zrak,
ubogi upognjeni zrak,
usihajoč v klicu kamna,
kamnitega kamna spomina,
ko met kamna v kri
skoz črnilo v kamnu oživi.
Gostujoča nemoč moči,
slepota, ki zmogla je pogum
udobnega umiranja s kamnom v roki,
ko kamen po kamenju rije
in kamen odkopava,
s kamnom pod kamnom drob.
O Bog, zakaj si shranil vame
ves svoj spomin?
Vzemi si rožo iz očesa,
rožo, da ne bo ovenela v meni.
V cvetu je moje srce!
|
NE ZAMUDITE
Curriculum vitae
Prispeval/a: Ljuba dne četrtek, 6. april 2006 @ 14:50 CEST
Tatjana, imej se rada, pozabi na črno preteklost, ki jo vlečeš za sabo kot dolg črn šal, na katerega ti nenehno kdo stopa in te tako opozarja nanj.
Hudo mi je, ker čutim, kako si otežuješ dušo s to mrakobno preteklostjo. Odvrzi to črno breme, te kamne, ki te ovirajo na tvoji poti. Imej se rada, Tatjana, imej se rada! Nihče ni vreden, da zaradi njega oz. njegovih krivic tako trpiš. Imej se rada, prosim! Tudi tvoj oče bi si tega želel!
LP Ljuba
Curriculum vitae
Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 7. april 2006 @ 11:10 CEST
hvala ti za besede, ki jih lahko sporoči samo čuteča pesniška druša.
"Najlepši na svetu je človek, sam po sebi. Enkratna, nepredviljiva oseba. Kako čaroben je hip, ko zagledaš nekoga, ki ga trenutek osvetli, in veš to je ta človek in nihče mu ni enak. To je ta lepa oseba v kratkem utrinku svojega življenja. Tukaj. Zdaj. Ta trenutek ujamem v svoji igro na odru, sem oseba in sem jaz, veliko bolj sem jaz kot brez nje. Sem tukaj in zdaj. Živim utrinek v življenju. Živim za utrinek. Dokler se ne utrne". Tako je zapisala gledališka igralka Saša Pavček v knjigi "Na odru zvečer, str. 8).
In moram reči, da prav utrinke živim. V duši mi ostanejo tisti utrinki, ki sem jih zares polno živela. Veliko lepega se mi je zgodilo v zadnjem času. Izdaja pesniške zbirke, srečevanja s prijatelji, uspešni literarni nastopi in še in še bi lahko naštevala. Vse to me je osrečevalo. Na te trenutke mislim, ti trenutki me poganjajo naprej.
In ni naključje, da bo dne 11. aprila 2006, ob 18 uri v Kosovelovi knjižnici v Sežani gledališka igralka Saša Pavček, s katero se bo pogovarjala Irena Miš Svoljšak ob glasbi Maruše Mirnik, absolventke Akakdemije za glasbo v Ljubljani predstavila svojo knjigo Na odru zvečer in srečanje bo zaključila s sprehodom do Krpanove ulice v Sežani, kjer bo Saša Pavček s svojim krajšim gledališkim nastopom simbolično odkrila spominsko ploščo za rojstni dan gledališke igralke Eme Starčeve, sestrične moje mame. Z Gledališko igralko sem gradila Osnovno šolo v Dobravljah pri Ajdovščini (udarniško delo po osvoboditvi leta 1945 in jo imem v lepem spominu na tiste čase). Občini Sežana sem dala pobudo za odkritje spominske plošče in za ureditev spominske sobe in izročila organizatorju veliko igralkinih fotografij njenih vlog in dokumentov.
Kot vidiš mi življenje lepšajo in me osrečujejo tudi lepi dogodki. Tisti Curriculum vitae je bil namenjen ljudem, ki srčne kulture ne premorejo in hočejo človeku zagreniti življenje, vendar moč duha in pozitivno prevlada. V bistvu draga Ljuba, sem srečen človek. Nihče mi te sreče ne more odvzeti.
Lep pozdrav in vse dobro
Tatjana