Smrti rahlo nastavim
svoj pravi obraz,
lažno zvabim jo v past,
da jo oddaljeno opazujem,
s lažmi zalezujem.

Oddaljeni svetovi,
porušeni gradovi,
vse ostaja za smrtjo,
da prekinila bi klic,
klic na pomoč
vsako noč.

Oddaljeni grom
trešči v moj obraz,
razbije sanje,
uniči upanje,
da smrti ubežim,
pred njo se skrijem
v dno svojih bolečin.