Smrti rahlo nastavim
svoj pravi obraz,
lažno zvabim jo v past,
da jo oddaljeno opazujem,
s lažmi zalezujem.
Oddaljeni svetovi,
porušeni gradovi,
vse ostaja za smrtjo,
da prekinila bi klic,
klic na pomoč
vsako noč.
Oddaljeni grom
trešči v moj obraz,
razbije sanje,
uniči upanje,
da smrti ubežim,
pred njo se skrijem
v dno svojih bolečin.
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20171015095629294
Domov |
|
Powered By GeekLog |