|  EU   se mora bolj osredotočiti na vodo. Za varno in zanesljivo oskrbo z vodo bi   morala sprejeti enake zaveze, kot jih je sprejela za boj proti podnebnim   spremembam. Sramota je, da EU za podnebno konfrerenco, na kateri želi decembra v   Kobenhavnu doseči globalni dogovor o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, ne   zahteva tudi dogovora o vodi, je med razpravo Ali ima Evropa globalno vizijo za   ukrepanje v primeru pomanjkanje vode, ki jo je organizirala organizacija Friends   of Europe, dejal Anders Berntell, izvršni direktor Mednarodnega inštituta za   vodo iz Stockholma. 
 Peter   Gammeltoft, ki je na generalnem direktoratu za okolje direktor, pristojen za   vodo, mu je odgovoril, da evropska komisija razprave in dogovora o vodi na   konferenci v Kobenhabnu ne zahteva zato, ker bi s tem zmanjšala možnosti za   globalni dogovor o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov.
 
 Po   Berntellovih podatkih posameznik v Evropi na dan spije 2 do 3 litre vode, 50   litrov je porabi za osebno higieno in 200 litrov za pranje in pomivanje. Hkrati   povprečni Evropejec vsak dan 3500 litrov vode poje, dnevna poraba tistih, ki   jedo veliko mesa, je 5000 litrov, poraba vegetarijancev pa 2000 litrov.
 
 Kmetijstvo je namreč največji porabnik vode med sektorji, njegov delež je kar 70   odsototkov, z 20 odstotki mu sledi industrija, preostalih 10 odstotkov odpade na   gospodinjstva. Zaradi tega je za strategijo EU o vodi ključnega pomena skupna   kmetijska politika, pomembni so tudi trgovinski sporazumi z državami v razvoju,   saj je od njih odvisno, kje se bo pridelovala in proizvajala kakšna hrana.   Pomembna porabnika vode sta še energetika in transportni sektor, je dejal   Berntell.
 
 Antoine   Frérot, predsednik uprave družbe Veolia, meni, da sta glavni problem pri oskrbi   z vodo urbanizacija in rast porabe. Zaradi tega bi EU morala začeti s kampanjo   za bolj učinkovito rabo vode po enakem sistemu kot za zmanjšanje izpustov   toplogrednih plinov in prehod na nizkoogljično gospodarstvo. EU bi morala   sprejeti načrt za prehod na gospodarstvo z nizko porabo vode, predlaga.
 
 Tako   kot je uvedla odtis za izpuste ogljika, ki vsakomur omogoča izračun, koliko   kilogramov ogljikovega dioksida lahko prihrani na leto, bi morala uvesti tudi   odtis za porabo vode, ki bi pomagal izračunati prihranke vode. K temu seveda   tudi sodi kampanja za bolj varčno rabo vode, ki jo je treba izvesti na ravni   držav članic, pa tudi na regionalni in lokalni ravni.
 
 Peter Gammeltoft se je ob   Frérotovi ugotovitvi, da v evropski komisiji ključni direktorat za okolje, ampak   za kmetijstvo in oddelek za zunanjo trgovino, strinjal, da bi bilo dobro vedeti,   koliko vode je potrebne za skodelico kave in koliko za zrezek.
 
 Naslednji   ukrep, ki ga predlaga Frérot, je recikliranje odpadne vode, ki omogoča vnovično   uporabo. Ta proces je drag, vendar pa je treba upoštevati, da je tudi transport   vode drag, reciklirane vode pa ni potrebno transportirati. V kmetijstvu namreč   rastline porabijo le 30 odstotkov vode, 70 odstotkov konča kot odpadna voda,   zaradi tega je treba razviti in uporabiti tehnologije, ki bodo omogočile uporabo   te vode, ne pa povprek obsojati kmetijstva zaradi potratne rabe vode.
 Precej   vode bi bilo mogoče privarčevati tudi z izboljšanjem vodne infrastrukture, ker   je ta slaba, gredo velike količine zdaj tudi zaradi tega v nič, pravi Frérot.   Peter Borkey, ki je za vodo pristojen pri OECD, je dodal, da mora voda imeti   pravo ceno. 
 So namreč primeri, ko so kmetje porabo vode zmanjšali za 50   odstotkov, pa se proizvodnja ni zmanjšala. To izjavo si je posebej dobro   zapomnil predstavnik podjetja Monsanto, za katerega je znano, da razvija gensko   spremenjene rastline, ki potrebujejo manj vode, zaradi tega naj bi uspevale tudi   v sušnih predelih.
 
 Anders   Berntell je pripomnil, da se med njivo in mizo izgubi kar 50 odstotkov hrane - v   manj razvitih državah je gre več v nič na njivi, v razvitih državah pa konča v   smeteh več hrane z mize. Če bi te izgube zmanjšali za 50 odstotkov, bi se poraba   vode za kmetijstvo takoj zmanjšala za 25 odstotkov. Nadnacionalko Coca-Cola, ki   je v manj razvitih državah kupila vodne vire, pa seveda zanimajo predvsem ocene   o potrebah po vodi glede na rast prebivalstva.
 
 Vir: umanotera.org/etc
 |