Poleg nizkoogljičnega potrebno tudi “nizkovodno” gospodarstvo
nedelja, 19. april 2009 @ 23:52 CEST
Uporabnik: Sonce
EU se mora bolj osredotočiti na vodo. Za varno in zanesljivo oskrbo z vodo bi morala sprejeti enake zaveze, kot jih je sprejela za boj proti podnebnim spremembam. Sramota je, da EU za podnebno konfrerenco, na kateri želi decembra v Kobenhavnu doseči globalni dogovor o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, ne zahteva tudi dogovora o vodi, je med razpravo Ali ima Evropa globalno vizijo za ukrepanje v primeru pomanjkanje vode, ki jo je organizirala organizacija Friends of Europe, dejal Anders Berntell, izvršni direktor Mednarodnega inštituta za vodo iz Stockholma.
Peter Gammeltoft, ki je na generalnem direktoratu za okolje direktor, pristojen za vodo, mu je odgovoril, da evropska komisija razprave in dogovora o vodi na konferenci v Kobenhabnu ne zahteva zato, ker bi s tem zmanjšala možnosti za globalni dogovor o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov.
Po Berntellovih podatkih posameznik v Evropi na dan spije 2 do 3 litre vode, 50 litrov je porabi za osebno higieno in 200 litrov za pranje in pomivanje. Hkrati povprečni Evropejec vsak dan 3500 litrov vode poje, dnevna poraba tistih, ki jedo veliko mesa, je 5000 litrov, poraba vegetarijancev pa 2000 litrov.
Kmetijstvo je namreč največji porabnik vode med sektorji, njegov delež je kar 70 odsototkov, z 20 odstotki mu sledi industrija, preostalih 10 odstotkov odpade na gospodinjstva. Zaradi tega je za strategijo EU o vodi ključnega pomena skupna kmetijska politika, pomembni so tudi trgovinski sporazumi z državami v razvoju, saj je od njih odvisno, kje se bo pridelovala in proizvajala kakšna hrana. Pomembna porabnika vode sta še energetika in transportni sektor, je dejal Berntell.
Antoine Frérot, predsednik uprave družbe Veolia, meni, da sta glavni problem pri oskrbi z vodo urbanizacija in rast porabe. Zaradi tega bi EU morala začeti s kampanjo za bolj učinkovito rabo vode po enakem sistemu kot za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in prehod na nizkoogljično gospodarstvo. EU bi morala sprejeti načrt za prehod na gospodarstvo z nizko porabo vode, predlaga.
Tako kot je uvedla odtis za izpuste ogljika, ki vsakomur omogoča izračun, koliko kilogramov ogljikovega dioksida lahko prihrani na leto, bi morala uvesti tudi odtis za porabo vode, ki bi pomagal izračunati prihranke vode. K temu seveda tudi sodi kampanja za bolj varčno rabo vode, ki jo je treba izvesti na ravni držav članic, pa tudi na regionalni in lokalni ravni.
Peter Gammeltoft se je ob Frérotovi ugotovitvi, da v evropski komisiji ključni direktorat za okolje, ampak za kmetijstvo in oddelek za zunanjo trgovino, strinjal, da bi bilo dobro vedeti, koliko vode je potrebne za skodelico kave in koliko za zrezek.
Naslednji ukrep, ki ga predlaga Frérot, je recikliranje odpadne vode, ki omogoča vnovično uporabo. Ta proces je drag, vendar pa je treba upoštevati, da je tudi transport vode drag, reciklirane vode pa ni potrebno transportirati. V kmetijstvu namreč rastline porabijo le 30 odstotkov vode, 70 odstotkov konča kot odpadna voda, zaradi tega je treba razviti in uporabiti tehnologije, ki bodo omogočile uporabo te vode, ne pa povprek obsojati kmetijstva zaradi potratne rabe vode.
Precej vode bi bilo mogoče privarčevati tudi z izboljšanjem vodne infrastrukture, ker je ta slaba, gredo velike količine zdaj tudi zaradi tega v nič, pravi Frérot. Peter Borkey, ki je za vodo pristojen pri OECD, je dodal, da mora voda imeti pravo ceno.
So namreč primeri, ko so kmetje porabo vode zmanjšali za 50 odstotkov, pa se proizvodnja ni zmanjšala. To izjavo si je posebej dobro zapomnil predstavnik podjetja Monsanto, za katerega je znano, da razvija gensko spremenjene rastline, ki potrebujejo manj vode, zaradi tega naj bi uspevale tudi v sušnih predelih.
Anders Berntell je pripomnil, da se med njivo in mizo izgubi kar 50 odstotkov hrane - v manj razvitih državah je gre več v nič na njivi, v razvitih državah pa konča v smeteh več hrane z mize. Če bi te izgube zmanjšali za 50 odstotkov, bi se poraba vode za kmetijstvo takoj zmanjšala za 25 odstotkov. Nadnacionalko Coca-Cola, ki je v manj razvitih državah kupila vodne vire, pa seveda zanimajo predvsem ocene o potrebah po vodi glede na rast prebivalstva.
EU se mora bolj osredotočiti na vodo. Za varno in zanesljivo oskrbo z vodo bi morala sprejeti enake zaveze, kot jih je sprejela za boj proti podnebnim spremembam. Sramota je, da EU za podnebno konfrerenco, na kateri želi decembra v Kobenhavnu doseči globalni dogovor o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, ne zahteva tudi dogovora o vodi, je med razpravo Ali ima Evropa globalno vizijo za ukrepanje v primeru pomanjkanje vode, ki jo je organizirala organizacija Friends of Europe, dejal Anders Berntell, izvršni direktor Mednarodnega inštituta za vodo iz Stockholma.
