NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

torek 14-maj
  • Vabilo na izobraževanje Strateško načrtovanje pridobivanja sredstev v prostovoljskih organizacijah

  • sreda 15-maj
  • Umanotera vabi na razpravo ob evropskih volitvah 2024
  • Vabilo na Festival duševnega zdravja 2024

  • četrtek 16-maj
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • petek 17-maj
  • EKO 9: Oči v skali

  • sobota 18-maj
  • Mesec mode v muzeju

  • nedelja 19-maj
  • Čarobna glasba Harryja Potterja

  • četrtek 23-maj
  • Povabilo za sodelovanje na Veselem dnevu prostovoljstva 2024

  • ponedeljek 27-maj
  • Still Corners (UK) - 27. 5. 2024, Škofjeloški grad - Festival In Memoriam prof. Peter Hafner - 15 let

  • petek 31-maj
  • Operna noč

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Zelenijo besede   
    sobota, 3. maj 2008 @ 07:36 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    Umijem ti oči,
    da boš videl gostoto dežja.
    Da boš slišal tišine besed,
    ki izvabljajo sonce.

    Vsaka beseda zase
    je kot kresnica velikega sonca.
    Besede se naselijo v drevesih
    in ohranjajo gozd večno zelen.

    So zvoki prebujenih duš
    in raztopljene sence tistih,
    ki so besede spregovorili.
    Vse gube in brazgotine,
    ki jih je zapustil znoj, so v njih.
    Žalost in veselje, molk in krik!

    Besede moraš začutiti,
    ko zasijejo iz njih pomeni.
    Obudi jih, ko se ti kot skipek
    pogašene sveče uležejo na dušo.

    Besede so kot podaljšane strune.
    Njihov glas seže visoko gor
    in plamtijo kot pobožna misel.
    Rade se naselijo v upanje
    in v vrtince čistega vetra,
    kjer se srečujejo v viharju
    z jamborom človeške moči.

    Nikoli ne gredo besede onkraj s teboj.
    Vedno ostanejo tu. Ne poznajo tega
    nerazumljivega slovesa. Nikoli se
    ne boš spominjal materine ljubezni,
    ločeno od njenih besed.

    Slišiš besede in se zaljubiš vanje.
    So kot cvetovi, ki mehčajo zemlji obraz.
    Izmikajo se zdrsom na poledenelih
    višinah. Pojavljajo se tam, kjer se
    začne ustvarjanje njihovega življenja
    So kri tisočerih zrn dobrih semen,
    posejanih v velikih knjigah resnice.

    Ne razdišijo se sproti. So kot rezine
    kruha, ki potešijo glad, a ko zaužiješ
    male drobtinice, ki so jih zapustile,
    jih nepotešeno sprejmeš kot rodovitni totem
    zemlje in jih pripenjaš na svoje srce.

    Kako šumeča je reka, ki spira in nosi
    besede, ki so se morale umakniti
    premočni svetlobi, mnoge
    pa so ostale ovite z mahom tišine.

    Še pomislila nisem, da je včeraj
    z vetrom sijalo tudi majsko sonce,
    a ko se spominjam besed, vem, da je
    mojim vnukom govorica pozlatila obraz.

    www.tatjana-malec.si

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • www.tatjana-malec.si
  • Več od avtorja Tatjana Malec
  • Več s področja * Poezija, pesmi in verzi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20080503073618475

    No trackback comments for this entry.
    Zelenijo besede | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,69 seconds