Zakrilila je v prostor
brez običajnega reda, simetrije
in pravih črt, vodenih v mesto,
kjer jo je čakala izpolnjena želja.
Rabila je potovanje nazaj v čas.

Hodila je po vegastih in ozkih ulicah,
tlakovanih s škrlami.
Ulice so vodile k neki idilični hiši,
ki ni bila označena s številko,
temveč z lepim rdečim cvetom.
Njeno okolje je bilo zbotanizirano
s parki in s toplimi klopcami,
ki jih je ogrevalo pomladno sonce.

Mesto je bilo čisto kot okopano telo.
To mesto sta upravljala duh
in neka višja logika razuma
z vidnim redom in nevidno močjo.
Slepe strasti prebivalcev mesta
so se spremenile v dobre lastnosti,
ki so jim lepšale življenje.
Bili so v takem stanju, da se niso
mogli sovražiti, le ljubili so se.

Dobrih stvari mesto ni moglo razkazati
tujcem, ker nikogar v mesto miru ni bilo.
Mesto je na vse želje odgovarjalo
z njihovo spolnitvijo. Vabilo je vse,
ki čutijo potrebo, da bi se zaradi
nagrmadenosti z dobrinami in razno
kramo ter potlačenostmi v njem
dobro počutili in si pozdravili
sodobne bolezni s kozmičnim smehom.

To mesto pa se ne nahaja
v kakšni vsemirski galaksiji, temveč
je prizemljeno, le na časovni lestvici
je nekoliko pomaknjeno nazaj.
Ima še plinsko razsvetljavo in vodomete,
s čisto vodo kot solza v mestnem vodnjaku.

Noben sodobni človek še ni čutil potrebe,
da bi ga poiskal. Naprej žene ljudi samo
hlepenje po denarju in potešitvah strasti.
Hrane v mestu je povsod dovolj, da bi lahko
potešila fundamentalno lakoto ljudi.
Na drevesih zorijo sadeži, ki vabijo,
da jih človek utrga in slastno zaužije.
Noben sadež ni škropljen s strupenimi
škropivi proti žuželkam. Po vrtovih letijo
iz cveta na cvet raznobarvni metulji
in ptice veselo oznanjajo sončni dan.
Vsi vrtovi so posejani s cvetjem.

Povsod po mestu visijo oglasi,
da se stanovanja oddajajo brezplačno,
a nihče noče priti živeti v mesto,
kjer niso dovoljene umazanije,
le uživanje v naravnem okolju.
Smeh in dobra volja sta preplavila
mesto in stimulirala brezskrbno
življenje z nevsiljenim redom.

Ker je župan tega mesta žlahtna,
prijazna in gostoljubna oseba,
se je odločil, da bo povabil na obisk
župana drugega mesta zaradi
dobrih sosedskih odnosov
in v dobrobit vseh prebivalcev.

Župan sosednjega mesta mu je
sporočil: "Hvala za povabilo!
Nimamo časa za obiske. Preurejamo,
in širimo mesto. Gradimo mesto,
ki bo pogoltnilo vaše. Drevesa prosimo
odstranite in razširite cesto za dovoze.
Hitimo z gradnjo pokopališča, ki ne
zadošča več za vsakdanje potrebe.
Imamo vedno več prometnih nesreč,
drogiranih, nevrotikov in vedno več
obolevnosti zaradi modernizacije.
Naš inženiring lahko pride takoj k vam,
preuredi mesto in vas civilizira."

Župan mirnega mesta je odgovoril:
"Hvala, nismo Kafkovi sinovi!
Višje filozofičnosti z žigom bolne družbe
niti na obisk ne vabimo več.
Ne želimo si razdomitve našega miru.
Naše mesto po Platonovem zakonu
ne sme preseči števila 5.040 ljudi.
Ljudje božji, ali vas straši kuga
tretjega tisočletja, le kaj se z vami dogaja?
Nujno potrebujete pomoč!"

www.tatjana-malec.si