Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20080501101134215

Kafkovi sinovi četrtek, 1. maj 2008 @ 10:11 CEST Uporabnik: Tatjana Malec Zakrilila je v prostor brez običajnega reda, simetrije in pravih črt, vodenih v mesto, kjer jo je čakala izpolnjena želja. Rabila je potovanje nazaj v čas. Hodila je po vegastih in ozkih ulicah, tlakovanih s škrlami. Ulice so vodile k neki idilični hiši, ki ni bila označena s številko, temveč z lepim rdečim cvetom. Njeno okolje je bilo zbotanizirano s parki in s toplimi klopcami, ki jih je ogrevalo pomladno sonce. Mesto je bilo čisto kot okopano telo. To mesto sta upravljala duh in neka višja logika razuma z vidnim redom in nevidno močjo. Slepe strasti prebivalcev mesta so se spremenile v dobre lastnosti, ki so jim lepšale življenje. Bili so v takem stanju, da se niso mogli sovražiti, le ljubili so se. Dobrih stvari mesto ni moglo razkazati tujcem, ker nikogar v mesto miru ni bilo. Mesto je na vse želje odgovarjalo z njihovo spolnitvijo. Vabilo je vse, ki čutijo potrebo, da bi se zaradi nagrmadenosti z dobrinami in razno kramo ter potlačenostmi v njem dobro počutili in si pozdravili sodobne bolezni s kozmičnim smehom. To mesto pa se ne nahaja v kakšni vsemirski galaksiji, temveč je prizemljeno, le na časovni lestvici je nekoliko pomaknjeno nazaj. Ima še plinsko razsvetljavo in vodomete, s čisto vodo kot solza v mestnem vodnjaku. Noben sodobni človek še ni čutil potrebe, da bi ga poiskal. Naprej žene ljudi samo hlepenje po denarju in potešitvah strasti. Hrane v mestu je povsod dovolj, da bi lahko potešila fundamentalno lakoto ljudi. Na drevesih zorijo sadeži, ki vabijo, da jih človek utrga in slastno zaužije. Noben sadež ni škropljen s strupenimi škropivi proti žuželkam. Po vrtovih letijo iz cveta na cvet raznobarvni metulji in ptice veselo oznanjajo sončni dan. Vsi vrtovi so posejani s cvetjem. Povsod po mestu visijo oglasi, da se stanovanja oddajajo brezplačno, a nihče noče priti živeti v mesto, kjer niso dovoljene umazanije, le uživanje v naravnem okolju. Smeh in dobra volja sta preplavila mesto in stimulirala brezskrbno življenje z nevsiljenim redom. Ker je župan tega mesta žlahtna, prijazna in gostoljubna oseba, se je odločil, da bo povabil na obisk župana drugega mesta zaradi dobrih sosedskih odnosov in v dobrobit vseh prebivalcev. Župan sosednjega mesta mu je sporočil: "Hvala za povabilo! Nimamo časa za obiske. Preurejamo, in širimo mesto. Gradimo mesto, ki bo pogoltnilo vaše. Drevesa prosimo odstranite in razširite cesto za dovoze. Hitimo z gradnjo pokopališča, ki ne zadošča več za vsakdanje potrebe. Imamo vedno več prometnih nesreč, drogiranih, nevrotikov in vedno več obolevnosti zaradi modernizacije. Naš inženiring lahko pride takoj k vam, preuredi mesto in vas civilizira." Župan mirnega mesta je odgovoril: "Hvala, nismo Kafkovi sinovi! Višje filozofičnosti z žigom bolne družbe niti na obisk ne vabimo več. Ne želimo si razdomitve našega miru. Naše mesto po Platonovem zakonu ne sme preseči števila 5.040 ljudi. Ljudje božji, ali vas straši kuga tretjega tisočletja, le kaj se z vami dogaja? Nujno potrebujete pomoč!" www.tatjana-malec.si Komentarji (3) www.pozitivke.net