NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 
Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.

Vpiši se ali pošlji email na: soncna@pozitivke.net.
Več o sončni pošti >>
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 20.000 bralcev.

 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 NOVO PRI NAS  

ČLANKI

3 novi Članki v zadnjih 24 urah

KOMENTARJI BRALCEV
zadnja 2 dni

  • Spreminjanje [+6]
  • Plin ni čisto fosil...
  • Srce srcu

  • TRACKBACKS zadnja 2 dni

    Ni novih trackback komentarjev

    POVEZAVE zadnja 2 tedna

    Ni nedavnih novih povezav

     Aktualno  


     Mesečni koledar  
    Dogodki te strani

    petek 15-dec
  • Stephen Turoff – Individualne terapije

  • sobota 16-dec
  • Stephen Turoff - Svetlobni krogi

  • nedelja 17-dec
  • Stephen Turoff: Božični Daršan

  • ponedeljek 18-dec
  • Stephen Turoff – Individualne terapije

  • torek 19-dec
  • Terapevtska poslikava s kano

  • sreda 20-dec
  • Ura pravljic

  • četrtek 21-dec
  • Božično-novoletni sejem

  • petek 22-dec
  • Europarkov božično-novoletni sejem 2017

  • sobota 23-dec
  • Kulinarični tečaj v ruskem jeziku

  • nedelja 24-dec
  • Nedeljski bolšji trg - sejem starin

  • ponedeljek 25-dec
  • Božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra SG

  • torek 26-dec
  • III. decembrski sejem ilustracije

  • sreda 27-dec
  • Terapevtska poslikava s kano

  • četrtek 28-dec
  • Sprevod Dedka Mraza

  • petek 29-dec
  • VILINSKI DISKO - Vilinska plesna zabava

  • sobota 30-dec
  • Ulično gledališče Ane Mraz

  • nedelja 31-dec
  • Svetovalnica za mlade

  • sreda 10-jan
  • Reiki Šola Asia Tuma, 1. del

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Božič za mojega dedka čas   
    sobota, 24. december 2016 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Valerija Hozjan

    Moj dedek ni poznal božička, ki se pripelje s sanmi, pristane na vrhu strehe in se spusti po dimniku, poje piškotke, spije mleko, pusti darila in gre k naslednji hiši. Bistvo njegovega božiča je še dandanes praznovanje Jezusovega rojstva. Moj dedek je veren človek in njegova vera v stvarstvo, ne samo v Boga, je neomajna.

    “Božični čas se začne na prvo nedeljo v decembru,” se je glasil njegov prvi stavek, ko sem ga vprašala o božiču. “K maši smo šli že ob šestih zjutraj, k tako imenovanim 'zornicam'. Tudi otroci smo radi zahajali, saj smo se veselili še posebej lepo okrašene in razsvetljene cerkve.”

    Tudi jaz nisem poznala božička. Sem pa pisala pisma dedku Mrazu. V cerkev
    nisem rada šla, ker me je vedno zeblo v noge in roke. Kljub temu sem vsako leto zaneseno opazovala pred oltarjem razstavljene velikanske jaslice s številnimi potočki iz alu folije, zelen mah, na katerem so se pasle plastične ovce, se sprehajali pastirčki in si skupaj s Svetimi tremi kralji ogledovali rojeno dete, ponosnega očeta in milo Marijo.

    “Dan pred božičem, torej 24. decembra, je bil obvezen strogi post. Zajtrkovali nismo, le za 'obed' (kosilo) smo se lahko do sitega najedli fižola 'na suhem' in kuhanih 'klöcof' (krhljev), večerja je bila spet skromna. Ob polnoči smo šli k polnočnici, še prej pa smo okrasili božično drevesce z orehi in jabolki.“

    K polnočnici sem šla samo enkrat. Mama nama je s sestro navila lase in med čakanjem na pozno mašo smo gledale televizijo, seveda smo zaspale. V cerkev smo prišle sicer pravočasno, ampak utrujenost me je premagala in vnovič sem zadremala naslonjena na steno. Prebudil me je preplah. Skozi priprte oči sem videla mlado dekle in dva moška, ki sta jo držala, da ni padla. Peljala sta jo na svež zrak, ker se je v gneči onesvestila.

    “Na sam božič smo imeli svečano kosilo,” nadaljuje dedek. “Pod mizo je gospodar zložil poljske pridelke in manjše orodje. Usedel se je na svoj stol z oblazinjenim sedežem in čakal, da so gospodinje na mizo naložile najrazličnejše dobrote. Ampak še bolj kot božiča smo se otroci veselili 26.decembra, praznika svetega Štefana. Na ta dan smo hodili voščit obilno letino in v zahvalo so nam gospodinje podarile jabolka, krhlje, pa tudi orehe.”

    In tako se je besedo za besedo približevalo novo leto. “Tudi na Silvestrovo smo šli od hiše do hiše in peli, majhni otroci, ampak tudi fantje. Vsak otrok je dobil kos koruzne pogače, fantje pa vino,” je dedek zaključil svojo pripoved in umolknil. Bogve, kaj se mu je pletlo po glavi. Vprašala ga nisem, ujela sem se v lastne misli. Spomnila sem se sintesajzerja, na katerega sem vsako leto za božič odigrala pesem Sveta noč, na mamo v kuhinji, očeta v dnevni sobi, dedka in babico, ki s kavča opazujeta dogajanje, domačih jaslic, postlanih s svežim mahom, ki ga je mama vsako leto nabrala v gozdu in mravljic na njem, sestre in trenutka, ko bomo ugasnili vse luči in prižgali “božič,” kot pri nas imenujemo božično smrečico. Poskušam priklicati družinsko srečo, ljubezen, svetost, objeme, a mi spodleti. Mogoče kdaj drugič.

    Valerija Hozjan

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Valerija Hozjan
  • Več s področja * Zgodbe iz sebe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Božič za mojega dedka čas | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2017 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,25 seconds