NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 12-maj
  • Prijave na tradicionalno gorskokolesarsko preizkušnjo MTB Slavnik 12. maja 2024 v Hrpeljah

  • torek 14-maj
  • Vabilo na izobraževanje Strateško načrtovanje pridobivanja sredstev v prostovoljskih organizacijah

  • sreda 15-maj
  • Umanotera vabi na razpravo ob evropskih volitvah 2024
  • Vabilo na Festival duševnega zdravja 2024

  • četrtek 16-maj
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • petek 17-maj
  • EKO 9: Oči v skali

  • sobota 18-maj
  • Mesec mode v muzeju

  • nedelja 19-maj
  • Čarobna glasba Harryja Potterja

  • četrtek 23-maj
  • Povabilo za sodelovanje na Veselem dnevu prostovoljstva 2024

  • ponedeljek 27-maj
  • Still Corners (UK) - 27. 5. 2024, Škofjeloški grad - Festival In Memoriam prof. Peter Hafner - 15 let

  • petek 31-maj
  • Operna noč

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Nikogar ni   
    petek, 16. november 2007 @ 16:38 CET
    Uporabnik: Mark Ardent

    Nikogar ni pred menoj...
    prvi stopam po tej poti...
    in nikogar ni za menoj...
    me nihče ne dohiti...

    Nikogar ni nad menoj...
    Bog je samoumeven...
    in nikogar pod menoj,
    ker hodim po dnu...

    In tečejo reke...
    svojo pot...
    in letajo ptice
    po širni modrini...
    in volk se podi
    skozi pomladni sprelet...

    Slišim šepet...
    in vem, da si tu...
    ob meni...
    in slišim kričanje
    izza meglene gore...
    ničesar ni...
    od prej...

    Sonce sežiga
    besede na listu
    in veter odnese
    izgovorjene besede...
    tja, daleč...ne vem kje...kam...

    Dvigam glavo in zakričim v nebo
    besede so težke...
    pa saj je vedno tako...
    in kaj bi se čudil
    nečemu, kar vem,
    da je le maya
    in vse je narobe,
    kot je vse prav...

    Ptice v letu
    skozi modro nebo
    so tiste, ki vidijo...
    in vse vedo...
    v kar pa prepričan
    sem zase slabo...

    Pa kaj bi za to,
    vse je le mojra,
    ki kaže v smer...
    začetka do konca
    in od konca naprej...

    Reka, ki teče,
    mi odkriva svoj nauk...
    nikdar se nikdar se
    ustavit ne smeš...
    ne glede na čas...
    niti ljudi...

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Mark Ardent
  • Več s področja * Poezija, pesmi in verzi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Nikogar ni | 2 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Nikogar ni

    Prispeval/a: Nuška Golobič dne nedelja, 18. november 2007 @ 18:38 CET
    Mark

    potrl me je ta tvoj naslov Nikogar ni... Mahhh tako ne smeš govorit. Imamo eden drugega in precej nas je!!!:):):), samo pogledat je treba okrog sebe... ko pač mine trenutek tistega črvička, ki nas gloda. Jao kako je smotan:) Eh saj ga vsi poznamo, tako rad prihaja na obisk:) šcccc z njim:))
    Sem ga nagnala?:)

    Pozdravček Nuška


    ---
    Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)


    Nikogar ni

    Prispeval/a: Mark Ardent dne ponedeljek, 19. november 2007 @ 13:19 CET
    Ja, vendar ni nobenih črvičkov v tej pesmi, ker ima povsem drugo sporočilo, hehe.
    Mi je pa všeč, da vidiš tudi kaj drugega, svojega v njej. Pa naj bodo celo črvički, hehehe, vendar jih ni :)



    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,45 seconds