Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20071116163821153

Nikogar ni petek, 16. november 2007 @ 16:38 CET Uporabnik: Mark Ardent Nikogar ni pred menoj... prvi stopam po tej poti... in nikogar ni za menoj... me nihče ne dohiti... Nikogar ni nad menoj... Bog je samoumeven... in nikogar pod menoj, ker hodim po dnu... In tečejo reke... svojo pot... in letajo ptice po širni modrini... in volk se podi skozi pomladni sprelet... Slišim šepet... in vem, da si tu... ob meni... in slišim kričanje izza meglene gore... ničesar ni... od prej... Sonce sežiga besede na listu in veter odnese izgovorjene besede... tja, daleč...ne vem kje...kam... Dvigam glavo in zakričim v nebo besede so težke... pa saj je vedno tako... in kaj bi se čudil nečemu, kar vem, da je le maya in vse je narobe, kot je vse prav... Ptice v letu skozi modro nebo so tiste, ki vidijo... in vse vedo... v kar pa prepričan sem zase slabo... Pa kaj bi za to, vse je le mojra, ki kaže v smer... začetka do konca in od konca naprej... Reka, ki teče, mi odkriva svoj nauk... nikdar se nikdar se ustavit ne smeš... ne glede na čas... niti ljudi... Komentarji (2) www.pozitivke.net