Veš, danes sva se srečala…
Meglica se je spuščala
na prve znake zapuščenega dneva
stala sem tiho ob vodi
poslušala skrivnostne pripovedi
prisluhnila kaj mi veleva…
Obrnila sem obraz na senčno stran
prihajal si tujec, meni tako znan...
In kamenje sivo prepredeno
z algami časa je oživelo,
drevesa so upognila se k tlom,
posušeno cvetje je ponovno vzcvetelo.
In reka je potiho svojo pot odšla
zavila naju je v trenutek in ponesla tja.
Svet se je vrtel in čas mrtev oživel
vedela sva brez besed dovolj je bil pogled...
|
Reka tiho teče
Prispeval/a: platana dne sobota, 3. november 2007 @ 10:00 CET
Sta pa spet tale dva indijanca presneto čedna, in tista reka spodaj....No, sem pač mahnjena na indijance:) Naj ta reka še dalje teče in žubori in valovi v tebi!
Reka tiho teče
Prispeval/a: Mark Ardent dne sobota, 3. november 2007 @ 12:14 CET
Indijanci pa...me veseli, da tudi ti gledaš na indijance tako...
Nuška, kot vedno v elementu - čestitke :)
mark
Reka tiho teče
Prispeval/a: Lea7 dne sobota, 3. november 2007 @ 13:18 CET
"vedela sva brez besed dovolj je bil pogled..."
Celotna pesem je eno enkratno doživetje. Opisano s takšno ljubeznijo in toplino, da se samo nasmejim, ko se mi prikrade pred oči ta pogled, ki je tako zgovoren. Vsakemu bralcu verjetno pove svojo zgodbo. Meni pravi eno takšno, ob kateri se samo nasmiham in mi postane kar nerodno. ;) :) :)
Lep pozdrav! ;)
Reka tiho teče
Prispeval/a: Nuška Golobič dne nedelja, 4. november 2007 @ 02:20 CET
Indijanska slika aha...to je meni všeč in vidim, da nisem edina:) Kar se pa pesmi tiče...hmm domišlija vam očitno dobro dela z menoj vred:) je v stilu pesmi 'pogrešam te' ampak sem očitno izbrala dosti bolj splošne besede in skozi različne oči je očitno različno videna... Me veseli:)
Lep pozdravček Nuška
---
Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)