|  Po prehojenih poteh se ustavim,
sedem v travo in gledam zaton,
ki ga občutim v otipu svoje kože
kot topel pozdrav žareče zarje.
Naslonim se na stoletno drevo,
izpraznim si dušo v veter,
ki mi razporeja besede po vejah,
kakor da bi bile roke moje matere.
Govorim jim o sebi. Izvabljajo
me v svojo bližino, srkajo me vase,
v korenine, a jaz sem obvisela
na lasnici nekega davnega čustva,
ki kleči v meni z voljo do nadaljevanja,
do ponovnih prihodov skoz zaporedje rozet
v oblakih iz sanj, kakor utekočinjeno
upiranje, še toplo telesce od poroda.
Ugasnilo je sonce med večerne sence,
skloni se obložena glava drevesa k tlom,
sokovi v sadežih se pretakajo v svoj eterični
dremež in zareza v kamnu zeha samoto.
Roka gre vedno tja, kjer je stanje tiho,
tja kjer dihata notranja in zunanja stran,
kjer koreninice zankajo moj molk v vlakna
in kjer lemež moje duše drobi kamenje v prah.
|
NE ZAMUDITE
Nostalgičnosti
Prispeval/a: Ajda dne sobota, 5. maj 2007 @ 18:04 CEST
izpraznim si dušo v veter,
ki mi razporeja besede po vejah,
kakor da bi bile roke moje matere.
Zanimive teme si se lotila in jo prelila v poezijo. Nostalgija, ko nas grabi za vrat, stiska in povzroci spomine, ki znajo boleti, je pa seveda nostalgija, katera nas spominja na dogodke, morda iz otrostva, ki se jih spominjamo z ljubeznijo in jih varujemo v delcku srca, toliko lepsi...in kaj bi bilo , ce nas ne bi pograbila, zagrabila nostalgija, posrkala vase? Morda bi lahko vse predmete, stvari od ljube osebe preprosto odvrgli in ne razmisljali, kako je npr. rad imel to pokrivalo, kako rad si je oblekel to rdeckastorjavo jopico... ja, Tatjana, odprla si predalcek duse, kjer se hranijo spomini in utripa nostalgija ...je pa res, da bi se se dalo razpravljati, kaj vse bi stlacili v nostalgijo, o tem pa morda kdo drug:).
Tatjana, lepo !
lp, ajda
Nostalgičnosti
Prispeval/a: Nuška Golobič dne sobota, 5. maj 2007 @ 21:49 CEST
Si mravljica,
ki termit iz poezije je zgradila
v danes in v večnost občutke, misli zlila...
Pa si lokvanj sredi čiste vode,
pritrjen na dnu globin
na površju listje zeleni,
sredi njih pa cvet
v škrlatno rdečo barvo ljubezni oddet,
za vse cvetlice, ki klijejo skozi tebe..
pravi magnet.
Pozdravček Nuška