|  Izčiščeni angel kozmičnega drevesa.
Geometrični simbol duše.
Zanos v spazmu erotičnega diha
v izpuhtevanju vode in krvi.
Iskanje izgubljenega časa pred časom,
ki je naredil moškega dolžnika
za vračanje ženskih darov,
s smislom bivanja z ogledalom magme
na steni, z dotikom njenega spola.
Razdalja, ki združuje. Časomer v obelisku časa.
Fluidnost pretočnosti teles. Zvenenje.
Prečkanje erogenih con skozi čistopis tkiva,
z iztegnjeno roko iz andrenalina moči.
Krožeča cirkulacija s priklicem peg
iz sončevih skrivnosti. Toplina in milina
izbrušenih gibov plešočega vetra,
vstopanje telesa v mistično teologijo soli,
vraščanje v notranjost, oplojevanje
uranskih prvin s sunkom v novo življenje,
s kapljico sonca v ženskem nasmehu.
Zavetišče moškega srca, kapela duše z dvema
stebričkoma in s podobo vile v vodni gladini.
Izmikajoče se drseče ribje plavuti v jezeru.
Labodji vrat z madežem od plamenov srca,
svetloba zelenega metulja sredi razkošnega poletja,
košarica z dvema lotosovima cvetovoma.
Vedno zelena magnolija. Jambor na plovbi življenja.
Romantika vesele ulice, marmorna mizica,
blažen priokus pod jezikom s pogledom na žensko telo,
utrip samoglasnika čudenja, sledenje mimoidočemu
miku, blažilo osamljenosti, obdano telo z moško
nesramno dobrohotnostjo z izmišljanjem trenutka,
ki ugrabi željo in odpira čas nekje na sredini, prečno
z zapiranjem uhajanja krvi. Cepljenje v telesu.
Iskra, ki pribliskne v strdek pelina v nektarju sonca.
Abraham dviguje svoj praglas in pelje žensko telo
do konca. Kot zasanjana ovijalka se vzpenja
ob moškem telesu in ga ovija kot kača.
Medtem iz žareče kože njenega telesa vzleti
bleščeči galeb in seje belino po brazdah morja
z lučjo hrepenenja. Blagoglasno toplo in tiho
brenči čebela z globokimi požirki rose sijočega cveta.
O ljubezen, izotop ženske duše!
Dialog med prvinskim svetom in zavestjo,
ki govori z molkom in se izreka s tišino ljubezni.
Utrip življenja, ki preživi, če žensko in moško telo
znata jemati in se predajati drug drugemu
z govorico, ki ustvarja prostor, v katerem sta
nedotakljivo brezčasje. Premor sonca
v zelenem kipenju, ki je neskončnost sama.
|
NE ZAMUDITE
Žensko telo
Prispeval/a: Ajda dne torek, 1. maj 2007 @ 12:19 CEST
Tatjana, ja znas!
lep dan,
ajda
Žensko telo
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 2. maj 2007 @ 00:11 CEST
tisto grenko - sladko občutje, da smo doživele žensko v sebi je nekaj posebnega. Žensko telo je žareči tekoči ogenj, kipeče hrepenenje in strast, tista melodija, ki poje v duši: Ženska si! Koliko ljubezenskega hrepenenja smo natrgale v košaro cvetja in koliko prijetnih vonjav in nežnih dotikov, zapredenih v tisoče ljubezenskih želja, se je sproščalo ob telesih ženska -moški. Žensko telo si zasluži pesem in lepo rdečo vrtnico.
Lep pozdrav erotični pesnici Ajdi
Tatjana
Žensko telo
Prispeval/a: danaja... dne sreda, 2. maj 2007 @ 08:20 CEST
………… Kot zasanjana ovijalka se vzpenja
………… ob moškem telesu in ga ovija kot kača.
………… Medtem iz žareče kože njenega telesa vzleti
………… bleščeči galeb in seje belino po brazdah morja
………… z lučjo hrepenenja. …
Vau! Kako so mi všeč ti verzi!
Lepoto si strahu osvobodila!
Strahu - ki videl je le kačo; želel jo zatreti, ker zmogel ni z bleščečo ptico poleteti…
Lepo te pozdravljam,
Danaja
Žensko telo
Prispeval/a: danaja... dne sreda, 2. maj 2007 @ 08:49 CEST
besede v pesmi tvoji valove,
da morje speni se …
in Venere so vstale
ter Afrodite, iz kamna izklesane,
pa vse Maje, Lede, vse Danaje,
Rubensa bujne krasotice,
Modiglianija otožne lepotice …
ter še in še…
Brez misli zle: telo ženske – alegorija res Lepote je!
Všeč mi je tvoja pesem. Res je žensko telo čista lepota in si kot tako zasluži spoštovanje in občudovanje. In telo, ki ga lastnica ljubi, sprejema in spoštuje – žari v lepoti.
Ona mu da dostojanstvo.
Ona, ki je ne premotijo ozki normativi ideala lepote potrošniške družbe, ki v dobičkonosne namene izkorišča človeške slabosti. Tudi željo po ugajanju, sprejemanju; težnjo, da bi izrinili prastari strah v nas: strah pred osamljenostjo, pred biti v ne-ljubezni. In ga izrivamo s potrditvami, z včasih kar obupnim iskanjem ljubezni.
Dokler srca ne odpremo absolutni Ljubezni.
Lepo te pozdravljam, Tatjana!
In vse ženske.
Danaja
Žensko telo
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 2. maj 2007 @ 10:06 CEST
Besede v pesmi tvoji valove,
da morje speni se …
in Venere so vstale
ter Afrodite, iz kamna izklesane,
pa vse Maje, Lede, vse Danaje,
Rubensa bujne krasotice,
Modiglianija otožne lepotice …
ter še in še…
Brez misli zle: telo ženske – alegorija res Lepote je!
S tem verzom si povzdignila žensko lepoto. Nihče ne more ugasniti sonca v ženski, in žarenja oglja v njej, ki spominja na pekel. Vsakemu moškemu se mudi proti peklu, kjer ga čakajo "grešnice" z deviškimi očmi. Vendar še prav noben moški ni dobil žuljev na poti k ženski, vedno se je vračal vesel nazaj, čeprav malce mlahav od vročine. Lepo mu je bilo, ko ga je zazibala toplota in opajal vonj ženskih las.
Žensko telo sem naredila v pesmi za princeso. Malo provokativno pišem, da bi zvabila k Afroditi, Maji, Ledam in Danajam še kakšno očarljivo moško dušo, da kaj pove o nas ženskah. Stavim, da se bo Gabrijel oglasil, morda tudi Miran, Žefran in še kdo od pesniških duš.
Zaplešite ženske sproščeno, da bodo vaši gibi, vzdihi in glasovi podžigali moške oči z ljubezenskim hrepenenjem.
Lep pozdrav
Tatjana