Izčiščeni angel kozmičnega drevesa.
Geometrični simbol duše.
Zanos v spazmu erotičnega diha
v izpuhtevanju vode in krvi.
Iskanje izgubljenega časa pred časom,
ki je naredil moškega dolžnika
za vračanje ženskih darov,
s smislom bivanja z ogledalom magme
na steni, z dotikom njenega spola.
Razdalja, ki združuje. Časomer v obelisku časa.
Fluidnost pretočnosti teles. Zvenenje.
Prečkanje erogenih con skozi čistopis tkiva,
z iztegnjeno roko iz andrenalina moči.
Krožeča cirkulacija s priklicem peg
iz sončevih skrivnosti. Toplina in milina
izbrušenih gibov plešočega vetra,
vstopanje telesa v mistično teologijo soli,
vraščanje v notranjost, oplojevanje
uranskih prvin s sunkom v novo življenje,
s kapljico sonca v ženskem nasmehu.
Zavetišče moškega srca, kapela duše z dvema
stebričkoma in s podobo vile v vodni gladini.
Izmikajoče se drseče ribje plavuti v jezeru.
Labodji vrat z madežem od plamenov srca,
svetloba zelenega metulja sredi razkošnega poletja,
košarica z dvema lotosovima cvetovoma.
Vedno zelena magnolija. Jambor na plovbi življenja.
Romantika vesele ulice, marmorna mizica,
blažen priokus pod jezikom s pogledom na žensko telo,
utrip samoglasnika čudenja, sledenje mimoidočemu
miku, blažilo osamljenosti, obdano telo z moško
nesramno dobrohotnostjo z izmišljanjem trenutka,
ki ugrabi željo in odpira čas nekje na sredini, prečno
z zapiranjem uhajanja krvi. Cepljenje v telesu.
Iskra, ki pribliskne v strdek pelina v nektarju sonca.
Abraham dviguje svoj praglas in pelje žensko telo
do konca. Kot zasanjana ovijalka se vzpenja
ob moškem telesu in ga ovija kot kača.
Medtem iz žareče kože njenega telesa vzleti
bleščeči galeb in seje belino po brazdah morja
z lučjo hrepenenja. Blagoglasno toplo in tiho
brenči čebela z globokimi požirki rose sijočega cveta.
O ljubezen, izotop ženske duše!
Dialog med prvinskim svetom in zavestjo,
ki govori z molkom in se izreka s tišino ljubezni.
Utrip življenja, ki preživi, če žensko in moško telo
znata jemati in se predajati drug drugemu
z govorico, ki ustvarja prostor, v katerem sta
nedotakljivo brezčasje. Premor sonca
v zelenem kipenju, ki je neskončnost sama.
Izčiščeni angel kozmičnega drevesa.
