Skoraj nevidno za navadne dni
to kar s tabo spaja,
kar v meni še živi..
Kot drobna senca včerajšnjega dne
z močjo izliti se v danes,
ostaja tisto nekaj v nama,
kot že ugasnjen ogenj je ki tli..
zapihaš vanj in on spet zažari..
nobena sila ga ne ustavi
in ni mu sojeno, da izgori..
Sva blizu v imenu starega pogleda
in tujca na razpotju novega,
obstala na nevidnem mostu,
ki zgrajen je le za naju dva.
Vzemi me v objem
da ujameš nežnost ki jo iščeš,
začuti bitje mojega nemirnega srca,
srca ki edina pot je moja,
pot, ki se dotika zemlje
in je obenem rob neba.
|
Most za naju
Prispeval/a: Weirdness dne sobota, 17. marec 2007 @ 23:06 CET
Lepa pesem tale... Zasanjana in pozitivna...
Zaključek mi je najlepši:
pot, ki se dotika zemlje
in je obenem rob neba.
Vidim, da si ena srečnic, ki živijo življenje veliko boljše, kot večina pesnikov, ki so ponavadi razočarani v ljubezni.
Ampak, kot praviš tudi sama, si vse in hkrati nič.
Tudi sam se večkrat tako počutim. Se mi zdi da ima vsak slabe in dobre dneve.
Lepo da si se nam pridružila tukaj na pozitivkah. Sicer sem te opazil že na mozaiku...
Obilo ustvarjalnih užitkov ti želim...
Lep pozdrav, Weirdness
---
You don't know me, you don't know me at all...
Most za naju
Prispeval/a: Nuška Golobič dne sobota, 17. marec 2007 @ 23:09 CET
Most za naju
Prispeval/a: Weirdness dne nedelja, 18. marec 2007 @ 02:12 CET
Nice, Very nice!
---
You don't know me, you don't know me at all...
Most za naju
Prispeval/a: Lea7 dne nedelja, 18. marec 2007 @ 18:49 CET
Tale pesem je le ena od mnogih lepih, ki si jih poslala. Vse so polne energije, ki v nas pustijo sled. Dobrodošla med nami.
Lep pozdrav!
Most za naju
Prispeval/a: Nuška Golobič dne nedelja, 18. marec 2007 @ 20:15 CET