Skoraj nevidno za navadne dni
to kar s tabo spaja,
kar v meni še živi..
Kot drobna senca včerajšnjega dne
z močjo izliti se v danes,
ostaja tisto nekaj v nama,
kot že ugasnjen ogenj je ki tli..
zapihaš vanj in on spet zažari..
nobena sila ga ne ustavi
in ni mu sojeno, da izgori..
Sva blizu v imenu starega pogleda
in tujca na razpotju novega,
obstala na nevidnem mostu,
ki zgrajen je le za naju dva.
Vzemi me v objem
da ujameš nežnost ki jo iščeš,
začuti bitje mojega nemirnega srca,
srca ki edina pot je moja,
pot, ki se dotika zemlje
in je obenem rob neba.
Skoraj nevidno za navadne dni
