NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

torek 14-maj
  • Vabilo na izobraževanje Strateško načrtovanje pridobivanja sredstev v prostovoljskih organizacijah

  • sreda 15-maj
  • Umanotera vabi na razpravo ob evropskih volitvah 2024
  • Vabilo na Festival duševnega zdravja 2024

  • četrtek 16-maj
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • petek 17-maj
  • EKO 9: Oči v skali

  • sobota 18-maj
  • Mesec mode v muzeju

  • nedelja 19-maj
  • Čarobna glasba Harryja Potterja

  • četrtek 23-maj
  • Povabilo za sodelovanje na Veselem dnevu prostovoljstva 2024

  • ponedeljek 27-maj
  • Still Corners (UK) - 27. 5. 2024, Škofjeloški grad - Festival In Memoriam prof. Peter Hafner - 15 let

  • petek 31-maj
  • Operna noč

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Kraj nesrečnega imena   
    sobota, 3. februar 2007 @ 09:28 CET
    Uporabnik: Žalostni Gad

    Koprena siva mesto je pokrila,
    luči v Trnovem tlijo kakor sveče,
    požirati še zadnje zvezde tleče
    je jela težka in mrakobna sila.

    Udarce štejem - polnoč je odbila,
    skoz meglo par zvonikov se leskeče -
    ožarjen kot oltar je kraj nesreče,
    kjer pevcu strla je ljubezen krila.

    Ah, ljubil bi, ko bi bilo mi moči!
    Kot bi spustila težka se gardina,
    zastrla sonce v duši je črnina.

    En sam pomladni žarek v zimski noči
    leskeče se, ujet v nemir spomina,
    ime, ki muči mi srce - Kristina.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Žalostni Gad
  • Več s področja * Poezija, pesmi in verzi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20070131092836125

    No trackback comments for this entry.
    Kraj nesrečnega imena | 2 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Kraj nesrečnega imena

    Prispeval/a: Ajda dne nedelja, 4. februar 2007 @ 09:07 CET
    En sam pomladni žarek v zimski noči
    leskeče se, ujet v nemir spomina,
    ime, ki muči mi srce - Kristina.


    Lepo si zakljucil svojo pesnitev, ModriGad...ujet v nemir spomina.....spomin se zivi in dodajas mu ogenj, ne zelis,da ugasne in morda je to na nek nacin prijetno, ljubiti in pogresati nekoga, zna boleti in to obcuti ne samo srce in dusa, tudi telo.... ja, Kristina (mislim, da ni bila Kristina, to je le zaradi rime)...je zaznamovala tvojo duso in zarezala brazde v srce....in misel, zakaj ne? ...

    lep pozdrav, ajda


    Kraj nesrečnega imena

    Prispeval/a: Žalostni Gad dne torek, 6. februar 2007 @ 15:59 CET
    Večina imen v mojih pesmih, bodisi kot del besedila ali kot akrostih, se nanaša na žive (resnične) ženske iz mesa in krvi, v katere sem bil tudi v resnici bolj ali manj zaljubljen in povečini so bile tudi napisane, da bi jih brale ravno (ali morda samo) one. Enako velja za Kristino. Najprej sta bila torej vedno ime in živa podoba in iz tega je zrasla pesem. Napisal sem sicer tudi eno pesmico (romanco), ki je bila narejena kot šablona in v kateri sem potem spreminjal samo majhen del, kjer se je znašlo ime (trenutno) ljubljene osebe. Te nedolžne barabije sem se posluževal, mislim da, pri treh različnih ženskah, ko mi je šlo res za nohte in sem nujno potreboval pesem v zelo kratkem času. Izmišljenih ali literarnih žensk pa je v mojih pesmih bolj malo; na primer marchesa Afrodita v pesmi Sestanek, ki jo je navdihnila istoimenska zgodba Edgarja Alana Po-a. Tudi drugače sem veliko črpal pri tem genialnem pisatelju in pesniku, katerega pisanje je v marsičem zaznamovalo moj občutek za estetiko žalosti in groze. Njegovega življenjskega sloga pa sem po najboljših možnih močeh izogibal ;)

    Ampak, kot sem že nekajkrat rekel; to so bili neki drugi, daljni časi...


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,50 seconds