|
Koprena siva mesto je pokrila,
luči v Trnovem tlijo kakor sveče,
požirati še zadnje zvezde tleče
je jela težka in mrakobna sila.
Udarce štejem - polnoč je odbila,
skoz meglo par zvonikov se leskeče -
ožarjen kot oltar je kraj nesreče,
kjer pevcu strla je ljubezen krila.
Ah, ljubil bi, ko bi bilo mi moči!
Kot bi spustila težka se gardina,
zastrla sonce v duši je črnina.
En sam pomladni žarek v zimski noči
leskeče se, ujet v nemir spomina,
ime, ki muči mi srce - Kristina.
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20070131092836125
Domov |
|
Powered By GeekLog |