V notranjem telesu se mi je prikazala
neslišna samota, ki je zdrsela skozme
in vžgala prijetno dišeči vonj.
Približal se mi je s patino spomina
in z neskončnimi pogledi veselja
pod sončno pečino, kjer se sprehaja
moje golo telo s pahljačo mrzle kože.
Zbudi se iskra iz dolgega spanja.
Nagovorim jo z razpokanim telesom
in cvetlice iztegujejo roke iz mene.
Med vrtinci sončne luči, kjer ima sleherni
gib svoj prostor, blagoslovljen s hranili,
se dviga vzgon rasti in mu pokajo šivi,
ko se rešujem življenja, da bi živela.
Nekaj nepojasnjenega je planilo vame
kot val ob skalnato čer in napolnilo reže
z obiljem hrepenečih snovi. Z rojem
s svetlečimi čebelami, ki nosijo med.
Nočne ure so se mi vrtele kot zlato kolo.
Bila sem sama in ustnice so gledale iz skale
in se nahranile s slino koprnečih luninih sanj.
|
Ko potrebuješ ljubezen
Prispeval/a: danaja... dne torek, 28. november 2006 @ 13:03 CET
Tatjana, kako lepo...
in... ko Ljubezen potrebuje tebe, da nopolni tvoje reže... in sta - eno.
S pozdravi,
Danaja
Ko potrebuješ ljubezen
Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 28. november 2006 @ 18:03 CET
Lep pozdrav
Tatjana
Ko potrebuješ ljubezen
Prispeval/a: sonceživljenja dne sreda, 29. november 2006 @ 07:57 CET
Tatjana, prebrala sem tvojo pesem in moje srce je vztrepetalo in zakričalo.
Hrepenenje po ljubezni ……. ko bi najraje z rokami razprl rešetke in osvobodil silno hrepenenje - krik srca, ki bi želelo bivati brez omejitev, stran od tega kar ni ljubezen in dobrota, želelo bi vedno znova okušati polnost, pa čeprav v nepopolnem, z obliko omejenem.
Obema želim obilo ljubezni
Darinka