|  Nizko letijo, se jate držijo,
njih glas vreščeč odžene me,
srce moje čez obzorje zre,
kjer megla v morje spušča se.
Se zbrisala ločnica je obzorja,
ni prehoda več neba in morja,
več prehoda ni med TU in TAM;
pa vse bliže mi prihajata,
nebo in morje v megli združena,
srce mi k sebi vlečeta.
Močne korenine še imam
in ptice ni, ki tja bi me vodila. -
Pa nadela svoja si bom krila!
Peruti čudežne razprem, da poletim
in hkrati na obeh straneh živim.
Sem kot združena - nebo in morje,
ko megla skrivnostna briše obzorje.
|
NE ZAMUDITE
Galebov let
Prispeval/a: Lea7 dne sobota, 18. november 2006 @ 09:23 CET
Peruti čudežne razprem, da poletim
in hkrati na obeh straneh živim.
Sem kot združena - nebo in morje,
ko megla skrivnostna briše obzorje.
Čudovit je ta tvoj let.
Lep pozdrav
Galebov let
Prispeval/a: Ajda dne sobota, 18. november 2006 @ 11:57 CET
Ne vem sicer ali si se ze poiskusila v pisanju brez rim, mislim,da bi pesem se lepse zvenela...Poskusi....
lp, ajda
Galebov let
Prispeval/a: danaja... dne ponedeljek, 20. november 2006 @ 11:02 CET
Ja, lepo mi je leteti. Vsak dan znova sem prevzeta, ko vidim, kaj vse mi ponuja Življenje.
Tudi tebi želim svobodnega letenja. Meja ni!
Danaja
Galebov let
Prispeval/a: danaja... dne ponedeljek, 20. november 2006 @ 11:10 CET
Res, prevelika ubranost naredi monotonijo in stvari lahko celo »padejo iz zlatega reza«.
Ne ukvarjam se zavestno z zgradbo, rimo, ritmi… Moje pesmi so le izraz trenutka, ki je pustil sled v duši.
In tisti dan bilo v meni toliko harmonije in v tistem trenutku toliko mehkobe in prevzetosti nad nenavadno lepoto, s katero je narava še podprla doživetje dneva… in spisala se mi je pesem, taka kot je – kar tam, na obzidju nad morjem. Drugačna niti ne more biti (zame).
Ne vem, Ajda, morda pa si celo zasejala seme… Saj meni je vseeno, rima je, ali je ni. Se prepuščam in pesem pride, kakršna pride.
Hvala za pozornost in namig in želim ti veliko ustvarjalnega navdiha!
Danaja