Galebov let

petek, 17. november 2006 @ 20:57 CET

Nizko letijo, se jate držijo,
njih glas vreščeč odžene me,
srce moje čez obzorje zre,
kjer megla v morje spušča se.

Se zbrisala ločnica je obzorja,
ni prehoda več neba in morja,
več prehoda ni med TU in TAM;

pa vse bliže mi prihajata,
nebo in morje v megli združena,
srce mi k sebi vlečeta.

Močne korenine še imam
in ptice ni, ki tja bi me vodila. -
Pa nadela svoja si bom krila!

Peruti čudežne razprem, da poletim
in hkrati na obeh straneh živim.
Sem kot združena - nebo in morje,
ko megla skrivnostna briše obzorje.

4 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/2006111720571144