Z otožnostjo v srcu
sem vstopila v žaro pepela,
da bi mi kri obudila
mrtva kavka,
ki me je krmila s pesmijo.
Ko se je njeno petje uglaševalo
in narahlo šumelo po strunah vetra,
sem umirala v jasminovem cvetu.
Bila sem kakor metež bela,
ko je sova skovikala kavki.
Hodila sem na vrt
in zdravila trpljenje ptice.
Ptica mi je prirejala koncerte,
a ni mogla dočakati,
da bi jaz pela njej.
Oh, kako sem ljubila
to ptičje petje,
ki mi je odprlo pot navznoter,
kamor se je skrila kavka
ki spet oživljeno poje
svojo ptičjo melodijo.
|
Petje kavke
Prispeval/a: Ljuba dne četrtek, 9. november 2006 @ 11:04 CET
Tudi siničke je pesem ubrana,
sploh, če je tista sinička iz Krana :)) :)) :)) !
Ej Tatjana, prav nasmejati sem se morala tejle tvoji pesmi o kavki. Še nedolgo tega sva obravnavali kavke v najinih komentarjih, no, zdaj si pa iz tega naredila pesem.
Posrečeno, res posrečeno! :)) :)) :))
Kar najlepši dan ti želim
Ljuba
Petje kavke
Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 9. november 2006 @ 12:31 CET
hvala, da mi želiš lep dan. Zvečer bom "kavkala" na literarnem večeru v Kopru. Kako vesela bi bila, ko bi mi družbo delala tudi sinička iz Krana.
Lep pozdrav in pošlji pozitivno energijo in lepe misli kavki
Tatjana