Z otožnostjo v srcu
sem vstopila v žaro pepela,
da bi mi kri obudila
mrtva kavka,
ki me je krmila s pesmijo.
Ko se je njeno petje uglaševalo
in narahlo šumelo po strunah vetra,
sem umirala v jasminovem cvetu.
Bila sem kakor metež bela,
ko je sova skovikala kavki.
Hodila sem na vrt
in zdravila trpljenje ptice.
Ptica mi je prirejala koncerte,
a ni mogla dočakati,
da bi jaz pela njej.
Oh, kako sem ljubila
to ptičje petje,
ki mi je odprlo pot navznoter,
kamor se je skrila kavka
ki spet oživljeno poje
svojo ptičjo melodijo.
Z otožnostjo v srcu
