Zame je svet velika čakalnica
z modrim stropom, zelenimi stenami
in tlemi, na katerih odmeva moj korak.
Sem prebivalka dreves in popotnica
sivih tlakovanih cest, prepuščena
asosciacijam v barvah življenja in umiranja.
Vame tonejo ladje ljubezni in jaz sem
kapetanka na njihovi palubi.
Plovba je dolga in kompas mi je padel
v morje. Vodi me zvezda večernica.
S seboj nosim lahkotnost njenega bivanja.
Pesnim s pravljično domišljijo,
ki me vabi, da prižigam svilo neba.
V kristalnih dvoranah noči sem kneginja
na prestolu rož svoje duše.
Sprejela sem srečo, ki jo je našlo moje srce.
Sem romarka, iskalka neskončne rimske ceste.
V zatišnem vrtu sončne bleščave iščem jutranji žarek,
ki se v sebi smeje in joče, da bi se zaradi
najine podobnosti še bolj čutila del celote z njim.
Visoki val noči mi preplavlja čute
in moje telo se seli v drevo,
ki bo prek svojih korenin večno zelenelo
v svojem trenutku preseljevanja.
|
Preseljevanja
Prispeval/a: Ajda dne ponedeljek, 30. oktober 2006 @ 16:48 CET
ki me vabi, da prižigam svilo neba.
V kristalnih dvoranah noči sem kneginja
na prestolu rož svoje duše.
preselila bi se v kristalno dvorano in uzivala v darovih tvojih precudovitih verzov, umirjala svoje misli in plemenitila duso....ja, se bi se naslo besed, sem pa le zastala za hip in rekla, kako zna Tatjana...
lp, ajda
Preseljevanja
Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 30. oktober 2006 @ 20:29 CET
govorila sem o navdušenju in veselju. Tvoje navdušenje mi sproža občutke veselja. Pesnjenje je prizadevanje za popolnost občutenja, rojenega iz ljubezni. Ljubezen pa je neprestano veselje za darovanje sebe. Navdušenje je tista vsemogočna sila, ki skuša živeti iz ljubezni in se odpočiti na tistem, kar ustvari novega. Ajda, hvala za lepe misli in izražene občutke. Po navdušenju in ljubezni lahko ocenjujemo vsa človeška prizadevanja. Ljubezen je manifestacija gotovosti, polnosti, moči in ponižnosti.
LP Tatjana