|  Depresija je dobra, depresija je blagoslov. To je moja osebna izkušnja. Zato Vam pišem, ne bojte se neobvladljivih sil, ki se rojevajo v Vas, morale so priti, da odvržete ''staro obleko'', to se bo zgodilo, pa če se starega razmišljanja še tako oklepate.
Hočem Vas pomiriti, ne bojte se, če ste v depresiji, če iščete izhod iz tega stanja, ne bojte se, ampak zaupajte in vztrajajte na svoji poti, našli boste pot v stanje zavedanja, ki si ga niti v sanjah niste predstavljali. Samo vztrajajte, prenesti morate to lomljenje v Vas, potem Vas nič več ne bo zlomilo.
Depresija je posebne vrste bolečina in te bolečine ne razume nihče do takrat, dokler je sam ni okusil na svojem telesu.
Ne bojte se depresije, ker je to stanje le stopnica na poti do vrhunskega zavedanja o samem sebi, je le trenutek bolečine v človeškem življenju, ko se je Vaš duh ''odločil'' nagraditi Vašo dosedanjo zvestobo.
Z depresijo zbolijo le najboljši, tisti, ki sledijo sočloveku, le najbolj zvesti, le izjemni posamezniki, ki so življenje vzeli 100 % zares, le tisti, ki so nezavedno sledili pra-ideji stvarstva. Zato je Vaša depresija potrditev Vaše dosedanje prave poti, vendar pa ste se znašli pred prepadom, da pred prehodom na višjo stopnjo zavedanja ozavestite svoje dosedanje misli, odločitve in dejanja ter se usposobite za novo življenje.
Moja lastna spoznanja, ki so mi pomagala pri sprejemanju depresije, kot naravnega stanja na moji poti, so naslednja: Ne bojte se ničesar, kar se dogaja v Vas, vse to je popolnoma nenevarno za vaše zdravje, bodite močni in vztrajni, popolnoma odločeni slediti ''skritemu programu'', za katerega niti sami ne veste, kako deluje.
Če ste pripravljeni sprejeti svojo depresijo ter preko nje iti ''na drugo stran'' Vašega zavedanja;
1. Ne jemljite nobenih zdravil (antidepresivov, pomirjeval, sredstev proti bolečinam), ker le ubijejo bolečino v Vas, sami pa zato ne čutite ničesar več, kar je resničnega v vašem primeru, niti ne veste, kaj morate razrešiti v vašem življenju in boste še bolj otopeli (to je le pot za ''preživetje'', ki jo ponuja uradna medicina). Z bolečino se soočite v samoti, po možnosti vsak dan pojdite v gozd, v hribe, na tek, plavat, vendar ne pretiravajte v športu niti z napori, ker se Vaše telo ''reorganizira'' in za to preobrazbo porabi veliko energije. V celoti se odpovejte alkoholu, kajenju, mamilom…
2. Popolnoma spremenite prehrano, najboljša hrana za človeka je surova; različno sadje, zelenjava in malo oreškov (presna prehrana). Če ste v začetku še v dvomih (vsak se znajde pri tako koreniti spremembi pred padci in vzponi) se najprej popolnoma odpovejte mesu, mleku in vsem mlečnim izdelkom. Ko se v nekaj mesecih prečistite do določene stopnje, Vam bo telo samo povedalo kakšno hrano potrebujete. Ta del spremembe je bil zame najbolj pomemben, to pa zato, da ozavestite svojo odvisnost od hrane, da razumete svoje korenine pre-najedanja, hkrati pa telesu pomagate, da z naravno zdravo hrano dobi dovolj energije za izredne napore, ki jih preživljate.
3. Berite izbrano literaturo ob vseh potrebah in priložnostih (priporočam Sveto pismo), če Vam to ne odgovarja pa tisto, ki Vas najbolj nagovarja (slovenski klasiki so odlični), tam iščite rešitev za svoje stanje. Nekaj časa se popolnoma odpovejte gledanju televizije, ne poslušajte glasbe, na zahajajte v družbo po ''opravljanju'', po nakupih, da ozavestite te vrste svoje odvisnosti.
4. Omejite stike z drugimi ljudmi (vendar se ne zapirajte v sebe), brez pritoževanja, redno in vestno opravljajte svojo službo, svoj študij, ne glede na to kako grozno se počutite, kljub nemogočemu stanju, bodite prijazni in ne postavljajte se v vlogo, da bi ocenjevali, niti svetovali, samo opazujte, kaj se ob tem v Vas dogaja. Kmalu boste postali najboljši svetovalec samemu sebi in človek, ki je pripravljen sprejeti druge takšne kot so, ne glede na starost, spol, raso, in lastne ocene, kot so prijatelj, sovražnik....
5. Vztrajajte na tej svoji poti, dokler se ne zgodi, da se boste začeli veseliti svojega stanja in postopoma razumevati prave naravne zakonitosti tega svojega sveta. Vedite, da ste sedaj na poti številnih preobratov in spoznanj, svojemu telesu dajte čas, da vse to predela. Več Vam sedaj ne morem povedati, ker ne bi prav razumeli.
Depresija je naravno stanje v človeku, ko se nebo približa zemlji in človek se nenadoma znajde v navidezno zelo ozkem prostoru, kar se odraža s človeško stisko, strahom, tesnobo, lastno ogroženostjo in zmedenostjo misli. Nič več ne deluje, tako kot je do takrat. Niti najboljše svetovanje prijateljev ne daje rezultatov.
Depresijo lahko primerjamo s poplavo, ki pride nenadoma in vse zruši pred seboj, kdor se ji upira, doživlja stanje, kot da bi se postavil na sredino deroče reke, lahko da bo zaradi upiranja sam postal njena žrtev.
Depresija je nakopičenje posledic posameznih odločitev do mere, ko jih človeški razum več ne more razvozlati. V človeku se zato sproži mehanizem samoozdravitve, aktivira se skrita moč, ki poišče novo pot iz tega stanja. Temu prehodu ne moremo pomagati z razumom, ker je razum izgubil nadzor in je nemočen ter popolnoma blokiran. Zato tudi svetovanje pri depresiji sploh ne pomaga. Potrebno se je le ''spustiti'', da se vse skupaj sprosti in odvije kot je potrebno.
Še enkrat Vam pravim, ne bojte se depresije, niti ljudi okrog Vas, ki so depresivni, niso krivi za svoje stanje, niti ničesar ne delajo zavestno. So le na poti in imejte z njimi človeško sočutje, vendar ne rinite v njih s svojimi vprašanji ali nasveti.
Kdor bo vztrajal do konca se bo rešil, pa ne le to, našel bo svojo lastno pot.
Ivan Toplak
Nakup moje knjige, v kateri je tudi ta prispevek, je sedaj možen tudi na spletni strani www.publishin.org |
NE ZAMUDITE
Depresija-le prehod do vrhunskega zdravja
Prispeval/a: en_bk dne torek, 17. oktober 2006 @ 10:32 CEST
Zanimiv prispevek.
Všeč mi je, ker opisuješ svojo izkušnjo. A bi lahko specificiral/a/ malce podrobneje pojem depresija, vsaj za tvoj primer. Tu imam nekaj razlag tega pojm[link:] http://www.psihiater-leser.com/.
Ja, imam še nekaj vprašanj. Je tvoj prispevek nasvet ali ni, mislim, ker je v njem napisano, da je svetovanje nesmiselno?
Ali tvoji nasveti pomagajo tudi tistim ki so v depresiji zaradi, eee, recimo tumorja na možganih ali njih vnetja?
Je depresija stanje ali delovanje, mislm, ker če je stanje, je lahko čudovit izgovor za prevalitev odgovornosti nanjo a ne, če pa je delovanje, je pač naša izbira a ne in če se že odločimo in izberemo depresiranje kot naše vedenje, potem lahko izberemo tudi drugačno vedenje?
Bi bil zelo vesel, Navi, če bi napisal/a/ kaj o tem.
Hvala
en bk
Depresija-le prehod do vrhunskega zdravja
Prispeval/a: plemenito sonce dne torek, 17. oktober 2006 @ 11:22 CEST
Da ti povem svojo zgodbo...
Zdaj meni se je vleklo obdobje depresije zdaj že skoraj tri mesece...se zavedam samega sebe in sem vedel, da se pucam...saj sem prišel v depresijo, kar naenkrat po dolgem ukvarjanju sam s seboj...vedel sem, da sem zaradi sebe prišel v depresijo in da je itak samo od mene odvisno, da to pri sebi spucam.In potem je iz depresije celo prešlo na to, da sploh nisem mogel več med ljudi...vse okoli sebe sem izločil in mobitel sem izklopil in prekinil stike z zunanjim svetom.
Vem da mora odpasti staro, da lahko pride novo..to je dejstvo.
No postalo je to že kar mučno za ljudi v moji bližini in so mi rekli da naj grem psihijatru.Kar sem storil ravno včeraj,hehe...
Po dolgem pogovoru mi je predlagal naj jemljem antidepresive in dejal sem mu da se mi ne zdi smiselno jih jemati, da itak je v meni da to razčistim pri sebi in da ne vem kaj mi bo ena tabletka pri tem pomagala...oziroma kako?Pa je bil samo tiho...je pa rekel, da bom lažje prešel čez to obdobje...tako da sem na koncu rekel no mogoče bo pa res tako bolje...saj stanje je že kar obupno.
In danes preden sem vzel prvo tabletko sem prav okleval ali bi jo vzel ali ne.In sem jo vzel...eno uro nazaj...sedaj pridem na pozitivke in preberem tvoje sporočilo,hehe...podlegel sem okolici in sprejel njihov svet...hvala vseeno!
Še vedno delam na sebi in vem da moram skozi to obdobje...je pa res, da sem prosil za res blage tabletke brez stranskih učinkov...oziroma z minimalnimi str. učinki
Sem pa dobil zdaj potrditev od nekoga s podobno izkušnjo kot jo jaz sam sedaj predelujem, da se nisem motil, da odmira staro v meni in prihaja novo
Lep pozdrav
Depresija-le prehod do vrhunskega zdravja
Prispeval/a: Miran Zupančič dne torek, 17. oktober 2006 @ 14:05 CEST
Depresija je tesnoba, strah, stisnjenost, je ranjenost duhovne duše. Obstojajo mnogi ljudje, kiresignirajo-odpovedo če jim ne uspe v zakonu, poslu, karieri, družini, ljubezni, prijateljstvu...Drugi spet so nesrečni, če ne uspejo v afirmiranju v obstoječo družbo, če vidijo da je nekdo drugi uspel, a niso to oni. Eni ne morejo sprejeti poraz, drug spet ne prenesejo ločitve, tretji spet doživljajo nesmisel-praznino svojega življenja, v kolikor se jim njihovi cilji ne realizirajo v skladju z njihovimi pričakovanji.
Večina ljudi trpi zaradi medsebojnih človeških odnosov, ki so danes v celem svetu v znaku depresije. Odnosi v službah in poslih so zelo kruti, nečloveški. Mnogi ljudjel zapadejo v depresije v kolikor drugi ljudje ne reagirajo na njihove uspehe ali vzpenjanje po družbeni lestvici. Mnogo ljudi doživi travmo v srednjih letih svojega življenja, drugi spet v kolikor se niso stabilizirali v zakonu, tretji zaradi tega, če niso dosegli kariere, a četrti zaradi doživetja rastoče bolečine. Nasplošno gledano, krize in različne odvisnosti nastopijo tam kjer se ljudje niso povezali s temeljno eksistenco in smislom življenja, ki je Bog-Ljubezen, ampak hodijo naokrog kot "izgubljene ovce" in iščejo lastne cilje, uspehe, življenje in smisel.
Suženjstvo, oz odvisništvo od nemoči je mnogostransko: od drogi, alkoholu in drugih narkotikov, od ljudi in njihove naklonjenosti, od magičnih praktik in okultnih močeh, pbčutku krivde, od idolopklanstva,, od seksa, od iger na srečo
, od strahu, tesnobe in samomora. Vidni vzroki so na telesnem, psihičnem in duhovnem področju človekove osebnosti. Toda, vedno gre za vezanost svobode, ki je središčna človekova dimenzija. Vezanost svobode ruši vse strukture človeka. To lahko opazimo na vseh ravneh človeka.
Biti nemočen, nesvoboden, je tesnoba in depresija, ki ima več razvojnih stopenj, vse do najtežje, ki se konča s samomorom. Zdravljenje se mora začeti prav iz tega središča, iz duhovne dimenzije kjer je svoboda. Ko je enkrat svobodo osvobojena, je možno prav vse obnoviti in ozdraviti. Zato je prva in temeljna bitka proti odvisnosti od izgube svobode na ravni duha in eksistence.
V večini svetovanja in zdravljenja se prezre ali izpusti iz vidika človekova ekstistencionalno-duhovna dimenzija. Večina strokovnjakov govori samo o psihičnem, telesnem in socialnem vidiku problematike.
Potrebno je danes razviti tudi duhovno terapijo, eksistencionalno-duhovno osvoboditev vseh sil, ki vežejo človeka v njegovi svobodi. Duhovna terapija, je temeljita in človeku omogoča celovito sliko o njem, daje mu moči duha, ki presegajo moč depresij, ki mu dajo motivacijo , ki prihaja iz transcendence katera človeka od znotraj prepriča, da prihaja ta pomoč od Stvarnika. Ko se tak človek v nekem trenutku razvojne faze zave te brezpogojne ljubezni transcendence, se v njem zgodi preobrak k svobodi in zdravju.
V takih trenutkih, ko se občuti in izkusi duha, je človek v trenutku na svojih nogah. Tu nastopi notranja vera, ki je v bistvu moč pozitivnega mišljenja, moč ljubezni, kreativnosti, dobrote in resnice. Kdor veruje v resnico in Boga, ta je vsemogočen, a kdor v to ne verjame, postane slab. Gledano ekstencionalno, človek ne more verovati v uničenje, sovraštvo v nič. Rušenje-uničenje je slabotno, ter je že v tem kontekstu vera v njega izgubila podlago in cilj. Zlu se ne more verjeti, saj je to "contradictio in se". Bistvo zla je v tem, da zlo ne naredi tega kar obljublja.
Zaupanje v življensko pot ali prava vera je temelj za osvoboditev od depresij, oz depresije, ki je čas duha naše dobe. Zaupanje dobro je kot prvo akt človekove duše s katerim človek nekomu nekaj verjame-zaupa-fides qua. Ta analiza akta notranje vere ali zaupanja nam kaže na to, da je borba od "bega od lastne svobode" v človeku potrebno prebuditi zaupanje, nato mu pomagati da zaupa svemogočni sili Bogu, ki je ljubezen, ter da zaupa da ga bo Bog osvobodil vsake vezanosti.
Bistvo človekove eksistencionalne strukture je, da je človek-stvarstvo odvisen od Stvarnika. Človek je relativno bitje in njegova izpolnitev je v absolutnem bitju. Vsak človek je poklican biti sodelavec Boga, kajti njegov smisel in zmožnosti življenja ležijo v zaupanju v navišjo Inteligenco. Ko se človek na somatskem in psihičnem področju zdravi, se ga ali se sam s pomočjo duhovnega področja rešuje in osvoboja. Zdravilo je v naši duši. Božanska energija milosti, ki jo je prinesel na zemljo Kristus.
Ne obstoja neka terapijska metoda po kateri bi se lahko zdravila duhovna duša. Zdravi samo dejavna sila, ki človeka poveže s Bogom.
Lep pozdrav vsem in vse dobro,
Miran.
Depresija-le prehod do vrhunskega zdravja
Prispeval/a: navi dne sreda, 18. oktober 2006 @ 09:43 CEST
pusti tiste "blage tabletke" in pojdi naprej, kakor si zacel, ne boj se teh sil, ker so za tvoje zdrave popolnoma nenevarne. Vztrajaj na svoji poti in bos nasel.
Moje srce je pri tebi. Ne boj se nicesar.
navi
Depresija-le prehod do vrhunskega zdravja
Prispeval/a: Drago dne sreda, 18. oktober 2006 @ 10:05 CEST
Čudovito. Povej pa še tisto, ki si namenoma zamolčal. Menim, da gre za uvid, za prosvetljenje, za razsvetljenje, kot zaključek muk bolezni in čistilnih kriz.
Popolnoma drži tvoja ugotovitev, da je vsakdo lahko sam sebi najboljši svetovalec in zdravilec, samo prisluhniti si mora. Resnica vas bo osvobodila, pravi Kristus - resnica v vsem.
Resnica pri hrani je prva, ki si jo ugotovil. Surova hrana je zakon pri kakršnemkoli zdravljenju. Meso in mleko oz. kar je iz njega in kar je iz pšenice so prvi onesnaževalci telesa. Ta balast je potrebno prvo odvreči. Poskusiti si je potrebno poiskati čim bolj naravno pridelano hrano. To je tisto hrano, za katero ne potrebujemo nikakršnih pripravkov iz "lekarne za rastline". Na teh pripravkih, "zdravilih" za rastline je običajno naslikana lobanja z dvema goleničnima kostema. Zdravila pa taka. "Zdravila" so potrebna takrat, ko organizem ne deluje dobro in so potrebna, da se vzdržuje labilno stanje vegetiranja. Ko organizem deluje dobro, mu niso potrebna "zdravila". Takrat organizem deluje brezhibno in sam zna skrbeti zase.
Nekateri so celo prepričani, da pik kobre prenese zdrav človeški organizem.
Nadalje je dober tvoj nasvet, da si je potrebno vzeti dnevno čas za gibanje na zraku v naravi ter vsaj del tega v samoti. Še en dober princip, ki ga več ali manj zanemarjamo.
Kaj smo naredili iz našega telesa, organizma? Vsega bolnega. Res je, da ni več toliko nalezljivih bolezni, ki so se v glavnem zmanjšale s higijeno in boljšimi življenskimi pogoji ter z zboljšanjem delovnih razmer, a istočasno so začele naraščati kronične bolezni, ki jih ne znajo pozdraviti. Še več, kronične in degenerativne bolezni se začne vsajevati že takoj po rojstvu s celjenji. Daleč smo še od zdravega duha v zdravem telesu in obratno.
Nekdo je dejal takole: Z zdravili postanemo bolni, z matematiko otožni, a s teologijo grešni. Zato je tvoj svet odmika od zunanjih vesti, vsaj začasno, dobro priporočilo. Za dobre novice velja, da je dobra novica le slaba novica. Ni novic, to je dobra novica - pravi angleški pregovor.
Z boleznimi so se rodili razni strokovnjaki zdravljenj. Ugotavljam, da so tudi sami bolni(ki). Za zdravnike je ugotovljeno, da so v povprečju manj zdravi kot prebivalstvo. Zato pride tu do statističnega fenomena, da v povprečju bolj bolni zdravijo tiste, ki so v povprečju bolj zdravi. Rezultat vsega tega je, da se vedno bolj polnijo ambulante in bolnice ter ob dnevih raznih bolezni se ugotavlja, da jih je vsako leto več.
Nekdanji nemški vojak Wandmaker si je sam pozdravil hepatitis dobljen na fronti, ob ustrezni pomoči in nasvetih - predvsem iz knjig priporočenega zdravnika. Njegovi tovariši, ki so ravno tako zboleli za hepatitisom in niso šli po njegovi poti, so že pol stoletja pod rušo, ker so se zanesli na zdravnike in se zdravili po uradni medicinski doktrini. Do danes še vedno velja podobna doktrina zdravljenja hepatitisa kot takrat. Wandmakerja so povprašali, kaj si misli o raznih terapevtih, zdravilcih in psihologih ter hoji k psihiatrom? Odgovoril jim je: Če si ogledamo to veliko število psihologov, duševnih zdravilcev, pridigarjev, meditantov, prerokov, astrologov, lahko odgovorim le tole: ubogo človeštvo, tako daleč si se odmaknilo od naravnega zakona, da potrebuješ te bedne pomočnike.
In če si se ti pozdravil, to lahko stori marsikdo, če le ni preveč len. Aktivnost je predpogoj vsemu. Naslednji pogoj pa je, čim več časa preživeti v sedanjem trenutku, to pomeni živeti v ZDAJ. Moč ima samo tu in sedaj. Prej in potem nista v naši domeni in moči ter vplivu.
Depresija-le prehod do vrhunskega zdravja
Prispeval/a: avgusta dne sreda, 18. oktober 2006 @ 11:41 CEST
Vemo: od mene samega je odvisno, kaj bom storil v tem trenutku, posledice bodo vidne in občutene v potem. Ta trenutek pa je v okviru okoliščin, kakršne sem si ustvaril v prej. Tako sta in prej in potem izključno v naši domeni in moči te vplivu.
Depresija-le prehod do vrhunskega zdravja
Prispeval/a: hibiskus dne četrtek, 19. oktober 2006 @ 14:49 CEST
Solze so tukaj. Tako vse je resnično, o čemer pišeš, vse v kar verjamem in stremim, toda meni je zmanjkalo, mene je zmanjkalo. Zašla sem na napačno pot. In sedaj hočem nazaj.
Moram, za sebe, za svoj obstoj, ker le tako bom spet tista prava jaz.
Še pred časom sem živela, o čemer govoriš. Toda ta sedanji čas, kjer sem sedaj, pa je tako bedn in tako na napačni poti sem, da se mi zdi, tisto takratno, prekrasno življenje in vsa spremljajoča lepota tako daleč. Vsekakor pa sem za vse kriva sama.
Prosim, pomagaj mi, da se spet najdem. Draga Navi in vsi spoštovani prisotni. Hočem, da bi se lahko spet našla. Ker trenutno sem iz dneva v dan slabše.
Danes sem spet tukaj in se tresem, ne vem več, kako naj spet pridem na stari ustaljeni tir, tja bi rada, kot sem bila nekoč in tako lepo mi je bilo. In tako se počutim že leto dni. Rada bi začela s tekom, tako kot včasih. Mislim, da me je to vodilo v pravo smer. Vsako jutro in večer sem šla na zrak, tudi kar zadeva prehrane... in vsega skupaj je bilo vse drugače.
Že eno leto ne živim... Delam po 16 ur in potem sem tako utrujena, da ne morem nič več, in samo jedla in jedla bi. Ne grem med ljudi, ker sem se zredila. Postala sem popolnoma drug človek, debela, nedružabna, nervozna, tečna. Hočem se postavit spet na noge. Vem, da mi nihče ne more pomagati (sem prosila za pomoč, in za vse sem kriva sama, ker ne zberem dovolj moči) in sedaj sem tu kjer sem.
Hočem spet začet tečt in it v naravo. Jutra me izdajo. Imam načrte, vse okoli mene je ok, partner, delo. Kaj pa jaz? Želim si, da bi mi nekdo pomagal vsaj pri začetkih, ker po dveh tednih nekega ritma bom že na ustaljenem tiru, in tega si želim. Kako naj pridem do tega, ker ni nikogar, ki bi bil vsak dan ob meni (vem, da je nemogoče, da bi bil ob meni dejansko, se pravi osebno prisoten, vsekakor bi bilo dovolj, da ga "slišim", da me vzpodbuja in da mu jaz vrnem lepoto, ki jo premorem, vem da jo in vem, da Ljudem lahko dam še veliko mene, toda v takšnem stanju, kot sem sedaj nikakor nič od tega, ker se bom vsak čas zlomila), ki bi me spodbujal, zjutraj in potem še čez dan, da bi ne zašla na stara pota. Hočem začet jutri zjutraj. Vsak dan si to rečem, že zjutraj in potem čez dan in še zvečer. Pa raje jutro začnem s hrano in potem delom… in naprej z delom in hrano, tako sem fizično utrujena, delam pa še vedno lahko. Začaran krog, katerega moram prekiniti. Odločila sem se, da delavnik skrajšam in tudi čas je primeren, tako da si lahko privoščim. Čas imam za ponoven začetek.
Sedaj imam čas, želja je ogromna. Hočem bit spet fajn. V tej smeri, ki jo imam in jo vodim sedaj, nočem več nadaljevati svoje poti. Prosim Vas za razumevanje.
Vse lepo Vam želim vsem skupaj in z ljubeznijo Vas pozdravljam.
Depresija-le prehod do vrhunskega zdravja
Prispeval/a: danaja... dne četrtek, 19. oktober 2006 @ 18:45 CEST
Najlepši je živo rdeč, z nežno milino, a samozavestno lepoto, močno izraženo energijo.
To imaš! Nisi utonila, da ne bi videla ven, dobro veš, kaj moraš prijeti, kako začeti. Le poriv rabiš, nekoga, ki bi bil s teboj – tako kot sama praviš.
In pogumna si, da tako iskreno prosiš za pomoč. Mnogi ne upajo priznati težav, še sebi ne upajo priznati, da so v depresiji in le tonejo…
Tudi meni je precej blizu tak pogled na depresijo, kot ga je v članku opisala ali opisal Navi. Kot narava, ki pride jeseni v depresijo, obdobje mirovanja in pozimi počiva sama v sebi, da ji spomladi spet sonce prebudi obnovljene sokove življenja. A temu se lahko prepustimo le v idealnih pogojih. Na žalost pa naše življenje ni več naravno in se temu ciklu ne moremo več prepustiti, ker se zgodi, kar ti opisuješ.
Je naravno delati 16 ur dnevno, je naravno preživeti večino dneva v zaprtem prostoru, je naravno vsakodnevno doživljati strese? Ne! A je to naša realnost in marsikaj od tega moramo sprejeti.
In tudi nasvet Edmunda C. v svojem članku o depresiji se mi je zdel pomanjkljiv. Navedel je da »ozdravitev se zgodi ne le s pomočjo terapije, ampak šele s spremembo načina življenja (čustvenega in miselnega).« Kaj pa fizičnega? To, to je pomembno!
Naša telesa še niso prilagojena na celodnevno sedenje v zaprtih prostorih. Mi potrebujemo fizično gibanje, veliko gibanja, kar garanje! In tudi pomanjkanje tega povzroči tiste kemične reakcije v možganih, katerih posledica je depresija.
Zato mi je všeč, ker se zavedaš, da je tek najboljša zaščita in celo zdravilo za depresijo. Sproščajo se endorfini, »hormoni sreče«, kot jim pravijo. Nadomestke teh sicer lahko zaužijemo v antidepresivih – a zakaj?
In nekako po treh mesecih rednega teka se spremeni tudi presnova in telo hitreje porablja kalorije - pa imamo še en stranski učinek teka, ki je ob opazovanju svoje lepše postave spet vir zadovoljstva.
Nekoč sem govorila s fantom, zdravljenim alkoholikom, ki že nekaj let ni poskusil alkohola in je dejal: »Veš, ne zastavljam si dolgoročnih ciljev, nimam toliko moči. A vsako jutro se odločim: DANES ne bom poskusil alkohola! DANES je moj poseben dan in bom močan! In prosim Boga, naj mi pomaga. In tako vsak dan, že nekaj let.«
In je uspešen. Le DANES in to vsak dan!
Zvečer si pred posteljo pripravi tekaško opremo, pa tudi dežnik, kapo, šal. Saj veš, nobeno vreme ne more biti izgovor! Če preveč dežuje, pa magari hodi z odprtim dežnikom.
Le da greš ven, da se preznojiš, da se potem stuširaš, oplakneš z mrzlo vodo…
Da začutiš v sebi življenje! Da spet začutiš svojo moč!
In z rdečo si napiši na list, nalepi na steno, da boš videla, takoj ko vstaneš iz postelje:
IZBIRAM ŽIVLJENJE – DANES!
UŽIVAM V TEKU – DANES! - ali kaj podobnega.
In potem se oglasi! Napiši, kako je bilo! Boš morda ujela sončni vzhod?
Tudi sama tečem. In me zanima, kakšne poti obiraš, kaj se dogaja z naravo ob tvojih tekaških poteh, kakšna je? Oglasi se!
Pošiljam ti sonca!
Danaja
Depresija-le prehod do vrhunskega zdravja
Prispeval/a: en_bk dne petek, 20. oktober 2006 @ 06:50 CEST
Drago dekletce, kaj pa imaš od tega svojega vedenja, mislm, smiljenja sami sebi, garanja 16 ur dnevno, prenažiranja? Zakaj izbiraš to vedenje kot najboljše v trenutni situaciji? Zagotovo ti prinaša neko zadovoljstvo, ki je večje kot trpljenje, ki ga doživljaš, a ne, sicer bi počela kaj drugega.
V čigave roke polagaš odgovornost za svojo srečo ali nesrečo? V partnerjeve roke? Ti daje manj pozornosti /ljubezni, občutka da si dobra, pomembna, lepa/ kot jo pričakuješ? Te je prizadel /prevaral, premalokrat pohvalil, objel,.../, da si izbrala smiljenje sami sebi? Kaj drugega? Ti starši niso izkazovali dovolj ljubezni, te niso sprejemali take kot si, so ti vcepljali, da nisi dovolj dobra in zato potrebuješ potrjevanje od drugih ves čas?
Izbira smiljenja sami sebi je odlična izbira, ja, ker s tem vedenjem prosiš za pomoč, za več pozornosti, potrditve, ljubezni...druge /partnerja, sodelavce, starše, otroke/ in če je in ker je ne dobiš dovolj, a ne, imaš še krasotno priliko za obtoževanje, za valitev krivde nanje, češ, a ne vidite kako trpim, ker me ne marate dovolj. Vi ste krivi za moje trpljenje, pa za božjo voljo, imejte me že enkrat radi, da bom tudi jaz srečna. Če pa je bil partner ta, ki te je prizadel, še bolje. Poglej ti, kaj mi delaš, kaj si mi naredil, poteptal si mojo srečo, ti si kriv, da me boli...i tako.
Ampak ni samo to, a ne. Pol je še prenažiranje in debelost, zašpehanost kot posledica. Zakaj? Ja, krasen izgovor, da ti ni potrebno tvegati. Ker, če se ne bi zapustila, zvampala, zredila, potem, potem bi si lahko predstavljala, da si lepa, privlačna, lahko bi začela na novo...ampak...bi tvegala, da te partner ali kdo drug spet prizadane, če ne bi opazil tvoje lepote, urejenosti. To pa boli in nisi pripravljena tvegati, da bi bila spet in ponovno prizadeta. Ker če si pa debela in razvlečena in neurejena, potem sama veš, da nisi privlačna in ne pričakuješ da bi ti kdorkoli rekel da si lepa in s tem se krasno izogibaš ponovni bolečini... in spet se smiliš sama sebi. Začaran krog a ne. Imam občutek, da se ti tole smiljenje ne zdi več najboljša izbira a ne. Ni doseglo ravno učinka, ki si ga pričakovala takrat, ko si ga izbrala, kajne.
Kako pa priti ven iz njega? Hja, samo od tebe je odvisno, Hibiskus. Za tvojo srečo ali nesrečo niso odgovorni drugi...ne tvoj partner, ne tvoji sodelavci, ne tvoji starši, prijatelji. Ti si odgovorna. Ti. Ti boš začela teči, manj jesti, se urejati, skrbeti zase. Seveda je lažje, če te nekdo spodbuja, ampak ni on odgovoren ali kriv, če te ne. In kdaj se boš nehala smilit sama sebi in obtoževati druge za svojo mizerijo? Ja, ko se boš za to odločila. Samo od tebe je odvisno.
en bk
Depresija-le prehod do vrhunskega zdravja
Prispeval/a: danaja... dne petek, 20. oktober 2006 @ 11:47 CEST
Dobro si napisal o smiljenju samemu sebi in o tem da sami kreiramo svoje življenje z mehanizmi, ki se jih včasih ne zavedamo.
A za Hibiskus sem mnenja, da se zaveda svoje odgovornosti. Zaveda že, zmanjkalo pa ji je notranje moči, da bi se zdaj sama potegnila navzgor.
Krik na pomoč pa ni več smiljenje samemu sebi. Na en način je pogumno dejanje, ker s tem priznaš svojo trenutno nemoč in s tem vse svoje slabosti, ki so pripeljale do take situacije. In to je točka preobrata, pomembna točka, s katere se dvigneš lahko zelo visoko.
Ženske bolj razumemo druga drugo in zato si včasih lahko bolj pomagamo. A nam je zelo pomembno slišati mnenje moškega, mnenje od zunaj (pa ne da bi bilo bolj objektivno, je le druga perspektiva) - da ohranjamo notranje ravnovesje moške in ženske energije.
S pozdravi,
Danaja
Depresija-le prehod do vrhunskega zdravja
Prispeval/a: navi dne sobota, 21. oktober 2006 @ 08:47 CEST
ko berem Vaše komentarje, Vam še nekrat pravim na kaj bodite pozorni, da bi dojeli moje sporočilo:
''Depresija je naravno stanje v človeku, ko se nebo približa zemlji in človek se nenadoma znajde v navidezno zelo ozkem prostoru, kar se odraža s človeško stisko, strahom, tesnobo, lastno ogroženostjo in zmedenostjo misli. Nič več ne deluje, tako kot je do takrat. Niti najboljše svetovanje prijateljev ne daje rezultatov.
Depresijo lahko primerjamo s poplavo, ki pride nenadoma in vse zruši pred seboj, kdor se ji upira, doživlja stanje, kot da bi se postavil na sredino deroče reke, lahko da bo zaradi upiranja sam postal njena žrtev.
Depresija je nakopičenje posledic posameznih odločitev do mere, ko jih človeški razum več ne more razvozlati. V človeku se zato sproži mehanizem samoozdravitve, aktivira se skrita moč, ki poišče novo pot iz tega stanja. Temu prehodu ne moremo pomagati z razumom, ker je razum izgubil nadzor in je nemočen ter popolnoma blokiran. Zato tudi svetovanje pri depresiji sploh ne pomaga. Potrebno se je le ''spustiti'', da se vse skupaj sprosti in odvije kot je potrebno.''
Zato še enkrat natančno preberite to moje pisanje, pa tudi vse druge moje spise, v katerih opisujem isto tematiko z drugimi besedami, Vaše razumevanje tega kar pišem Vam bo zanesljivo dano, ko pride Vaš čas za to in takrat Vas bo notranji glas spomnil mojega pisanja, samo zaradi Vas in zaradi tega Vam pišem v tem načinu.
Ne gre za razumsko sprejemanje teksta, čeprav ga trenutno ne morete dojeti drugače kot z razumom, gre za nekaj več...
Navi
Depresija-le prehod do vrhunskega zdravja
Prispeval/a: hibiskus dne sobota, 21. oktober 2006 @ 09:48 CEST
Trudila se bom, da bom dobro in da bom spet lahko šla med ljudi s spoštovanjem do same sebe. Ja, to hočem, ker to je lepo in to je življenje. Na ta svet, v katerem živim trenutno in ga občutim, niti malo nisem ponosna, ampak se ga nočem sramovati, hočem se poboljšati in iti naprej v lepo.
Veste kaj? Vsak čas odhajam ven v naravo… tečt… Se že kaže sonček, pa potem spet izgine... Ja, to pa je nekaj, in pojdite še vi, pa naj bo dež ali sonce, dan ali noč… Vsakega dne je škoda in, če se tega zavedaš, pa ničesar ne narediš, to je poguba za samega sebe in sčasoma vseh okoli tebe/sebe/mene.
Zatorej resnično moram pridno delati vsak dan za sebe, ker vem, da mi nihče drug ne bo. Se bom pa za začetek morala truditi, iz trenutka v trenutek, dokler mi ne pride spet v kri. Prevzeti moram odgovornost za svoja dejanja, in sprejeti druge takšne kot so, ali pa jih pustiti za sabo. Ja… To vem, In hočem, da mi uspe. Rada bi bila spet lepo.
Hočem da ti občutki in to življenje, ki ga živim, ne bo trajalo večno, in vem da ne bo, če le sam tako hočeš in si se pripravljen potruditi, vztrajnost vzeti za spremljevalko in se življenju ne popolnoma prepustiti. Prehitro se zapelješ, zdaj vem. Naj mi bo dano, da se naučim kaj iz tega, potem zapustim to, in grem naprej.
Z ljubeznijo Vas lepo pozdravljam. Jaz.
Depresija-le prehod do vrhunskega zdravja
Prispeval/a: Devi dne sobota, 21. oktober 2006 @ 10:21 CEST
Človek se začne imet rad ko sklene s sabo prijateljstvo, na katerega se lahko zanese, ko se ne izdaja vsak dan, ko ravna s sabo dobro, pošteno, si ne laže in si ne popušča. Ceniš se lahko samo v tolikšni meri, kot si si vreden. In kot v vsakem drugem odnosu, spoštovanje raste sorazmerno s spoznavanjem, z dejanji, ki si jih naredil za sebe, težavami, ki si jih premagal in energijo, ki si jo vložil v lasten napredek.
Depresija-le prehod do vrhunskega zdravja
Prispeval/a: Miran Zupančič dne sobota, 21. oktober 2006 @ 12:07 CEST
Tvoj komentar že odraža, da si stopila na pravo pot lastne preobrazbe, kar pogumno. V treh-štirih mesecih bo tvoja preobrazba že pokazala vidne pozitivne posledice tvoje notranje nove moči.
Nemogoče je v življenju ne biti nemočen, slab. To je izkušnja vseh nas. Nemogoče se je nenehno obdržati na nogah, se ne zjokati, občutiti občutke nemoči in muke, ne pasti v depresijo, nemogo je ne razjeziti se, ne doživeti temnih trenutkov, ko se ti dozdeva da so vsi ljudje tvoji sovražniki in da življenje nima smisla. Vsi mi v sebi nosimo bolečiino, človeka brez bolečine ni! "Če pa tak človek obstoja, potem pa to ni človek", sem davno nazaj nekje to slišal.
Ne samo da v našem življenju pridejo takšni trenutki, ki jih sama preživljaš, ampak si moramo tudi dovoliti, da smo nemočni. Nemoč je prazaprav trenutek, edinstvena priložnost ko nas Bog kliče da dvignemo roke k Njemu in izrečemo iz vsega srca: Oče bret tebe ne morem več iti naprej. Padec je naš trenutek milosti. Če ti je Bog dopustil, da padeš, potem ima On-Življenje za tebe nek cilj, tehten razlog zaradi katerega se ti to dogaja. Na tebi je, da Ga vprašaš zakaj in da stopiš skozi nova vrata, ki se ti tas hip odpirajo.
Naši življenjski padci nam samo dokazujejo, da si smo samo ljudje. A človek je omejeno bitje, odvisno od navišje Inteligence. Padci nam dokazujejo da je realnost življenja, da lahko pademo. Toda, pomemebno je, da ne ostanemo ležati, ampak se moramo dvigniti in iti naprej. Padci, depresije se popravljajo tako, da se jim nasmejiš, oprostiš sebi in drugim in da greš sedaj še bolj odločno naprej. Ko šprortnik pade, se dvigne in teče še hitreje. V primeru, da se poškoduje, on dopušča da se mu pomaga, in spet igra.
Padec je brana, ki zaustavlja in zbira naše notranje moči, da bi v nas "vžgala" speče moči, iniciative in posle. Vsaka težavna situacija, vsak naš padec je branik, ki ti pomaga premakniti zavest k cilju in da dobimo nova spoznanja. Padec je lahko znamenje Božanske milosti. Nič koliko ljudi je, ki so po padcih v življenju postalo genijalni umi! V padcu ne glej nazaj, dvigni in pojdi naprej.
Naj te Bog blagoslovi in dviguje z vsakim dnem v vsej večji moči.
Lep pozdrav in vse dobro,
Miran.
Depresija-le prehod do vrhunskega zdravja
Prispeval/a: Drago dne torek, 24. oktober 2006 @ 07:52 CEST
To velja le, če lahko vlečemo vse niti. Tako svoje kot tuje. Mnenja sem, da še svojih ne (z)moremo.
Dokaz: ta je kar pri nas. To so naše misli, pa naše sanje. Poskusimo opazovati svoje misli. Kaj ugotovimo? Ali smo res sami kreatorji svojih misli, ali pa se samo pričkamo z njimi in se poskušamo z njimi uskladiti. Ali jih resnično lahko obvladamo? In tisto kar sem ali bom storil, je torej res v naši domeni?
Depresija-le prehod do vrhunskega zdravja
Prispeval/a: titanic dne torek, 24. oktober 2006 @ 09:21 CEST
naj se še jaz oglasim s svojim kratkim mnenjem glede depresije. Vse ste skoraj že povedali, da je to stanje, ki pride nenadoma, ko se človek zaradi preveč nakopičenih »skrbi« znajde v situaciji, v trenutku, ko mu zdrav razum ne more več pomagat.
Seveda smo odvisni od zunanjih dejavnikov, od ljudi, okolice, situacij, ki prispevajo k našemu počutju. Vendar se moramo zavedati, da smo sami kreatorji svojega življenja v tej smeri, ker imamo svobodno voljo in se lahko »vedno« odločamo kaj in kako bomo naredili. Takrat, ko pa ne vemo, prepustimo, da to stori nekaj ali nekdo, ki je več od nas-Bog ali kakor koli rečemo.
Dnevna skrb za svoje fizično, psihično in duhovno zdravje je le pot, ki nam omogoči, da ne pridemo do depresije. Seveda pa, ko je enkrat že tu, ni možno več o tem govoriti, ker je že zamujeno. Potrebno je na to misliti prej, ko smo še zdravi in vitalni. Težko pa je v stanju, ko se človek znajde v depresiji sploh še kaj razmišljati, da bo deloval. Vse kar je več kot minimalna skrb za svoj obstoj je že pohvale vredno, zato je iz prvih trenutkov mogoče dneh težko ostati brez zdravil sodobne medicine, ker tudi razmišljanje ostane nerealno in bolno. Takoj po tem pa pozdravljam naravno zdravljenje s svežo živo prehrano, ob kateri smo osredotočeni nanjo, da nas zdravi. Telesne aktivnosti pa naj bodo čimbolj na svežem zraku, kolikor je mogoče dolgi sprehodi z meditiranjem in poglabljanjem v sebe in v zboljšanje svoje situacije.
Fizična aktivnost, ki seveda ne sme biti pretiravanje ampak razgibavanje telesa do tiste mere, dokler se dobro počutimo. Psihično in duhovno zdravje pa je duhovna rast, sprejemanje situacij, na katere ne moremo vplivati in prepričanje, da tisto kar delamo, delamo dobro, z veseljem in ljubeznijo. So v življenju stvari, ki jih je treba opraviti in stvari, ki jih lahko pustimo, da jih drugi, da se samo po sebi uredi ali pa ostane tako, kot je.
Bog nakloni mi spokojnost,
da sprejmem, česar ne morem spremeniti,
pogum, da spremenim, kar morem
in modrost, da spoznam razliko.
lp Titanic