NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 29-mar
  • VegaFriday v Piranu

  • nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Dala sem ti dušo   
    ponedeljek, 29. avgust 2005 @ 04:54 CEST
    Uporabnik: Nora Ša

    Duša.
    Kaj je to?
    Vedno sem mislila, da ima dom lahko le v meni.
    Je jaz?
    Kaj je jaz?
    Preveč vprašanj za preprosto filozofsko glavo,
    ki pripada meni.
    Filozofija je telovadba,
    z vprašanji in odgovori,
    ne védenje.
    Tisto noč je moja duša postala dejanje
    in dajanje.

    Plesala sva najin ples Šivarašašu.
    Srce na srce.
    Ti Šivaraša, jaz Šašu.
    V tebi je bilo nekaj
    demonskega.
    Kot da bi me hotel použiti.
    Bolje, da ne bi vprašal.
    Tvoj obraz trd,
    ko si izgovarjal.
    Vedel si, da izziv vedno sprejmem.


    Kako daleč si pripravljena iti za najino ljubezen?

    Do konca,
    vrnem izziv.

    Mi daš svojo dušo?
    se zaseka vame vprašanje.

    Najin ples je postal še bolj taleč.
    Šivarašašu.
    Z mojimi očmi v tvojih
    sem merila razdaljo vprašanja
    in bližino odgovora.
    Še bolj si me talil,
    da je razdalja izginjala
    in me bližina srkala.

    Ja,
    ti odgovorim posrkana.

    Izreci,
    si me pekel s pogledom,
    odpovedujem se svoji duši.
    Za tebe.

    Še bolj globoko si potiskal rožo,
    še bolj sem pozabljala na vse
    razen nate.

    Dajem ti svojo dušo.
    zašepetam
    ujeta v cvet rože.

    Reci bolj na glas, bolj razločno.
    Hočem te slišati.
    Hočem čutiti tvoje besede,
    suvaš neusmiljeno vame


    DAJEM TI SVOJO DUŠO

    !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
    !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
    !!!!!!!!!!!!!!!
    !!!!!!!!
    !!!!
    !!

    Izgubila sva se v kriku.

    Nekaj se je začelo trgati iz mene.
    Srhljivo.
    Kaj sem strorila?

    Počasi počasi je potovalo.
    Dreselo je kot otrok iz maternice.
    Čez celo telo.
    Še malo, malo.
    Rodilo se bo.

    ŠAKATU!
    Si potegnil rožo iz moje zemlje.
    Tisti trenutek.
    Potegnil si jo s koreninami vred.
    Koreninami moje duše.
    Strgale so se.
    In moja duša je ostala v tebi.
    Nosiš jo v svoji roži.

    Ko sem trepetala poleg tebe:
    Kaj se dogaja, kaj se dogaja, kaj se dogaja?
    si mi rekel:
    Kravica. Dušo daš lahko le bogu.

    Kako me je to udarilo in zaskelelo.
    Počutila sem se ponižano
    ob totalnem dejanju
    moje ljubezni tebi.
    Ha, kravica.

    In hkrati vedela,
    da so bile tvoje zadnje besede neresnične.
    In vedela,
    da to veš tudi ti.
    Nisem potrebovala tolažbe.
    Izziv je dobil zmago.
    Četudi tvojo.

    Tvoja roža še lepše cveti sedaj.
    In ne morem se več upreti,
    da jo vonjam, božam in okušam.
    Vsak dan jo iščem kot čebela,
    hrepeneča po medici
    ene in edine rože.
    Tvoje.

    Od tedaj
    mi manjka moj nevidni del,
    ljubezen.
    Od tedaj
    mi manjka tudi del kosti pri spoju reber.
    Na sredini prsi.
    Tam
    je okrogla vdolbina
    in zija kot oko mrtvaške glave.
    Ustvarila sem te iz svojega rebra.
    Tam
    je bila nekdaj moja duša.

    Ne pogrešam je.
    Ker sem postala del tebe.
    Tudi jaz ti bom nekoč ukradla
    psssstttttt
    ne povem kaj.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Nora Ša
  • Več s področja * Poezija, pesmi in verzi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20050823215440286

    No trackback comments for this entry.
    Dala sem ti dušo | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,63 seconds