NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

sreda 25-mar
  • Kako so nekoč živeli Mariborčani in Mariborčanke

  • četrtek 26-mar
  • Brisa da Camera in duo incanto

  • sobota 28-mar
  • Sejem gramofonskih plošč

  • ponedeljek 30-mar
  • Vabljeni na Intenzivno 5-dnevno usposabljanje za mentorje_ice prostovoljstva

  • sreda 01-apr
  • Zato, ker lahko... zopet

  • četrtek 02-apr
  • Carmina Burana

  • petek 03-apr
  • Jazz Club Ljubljanski grad: Bossa de Novo

  • sobota 04-apr
  • Lov na pirhe
  • Greg Black & The Bad Notion

  • nedelja 05-apr
  • Pohorski Kerlc

  • torek 07-apr
  • Umetnostna galerija Maribor

  • sreda 08-apr
  • Spletna delavnica: Zakon o prostovoljstvu v praksi

  • petek 10-apr
  • Evita

  • sobota 11-apr
  • Odkrijte sledi preteklosti na Ljubljanskem gradu

  • sobota 18-apr
  • Uvodna usposabljanja za prostovoljce_ke Ljubljana
  • Friderik in zmaj 3+

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Voda   
    petek, 1. julij 2005 @ 05:40 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    Ko še nisem imela obraza
    sem vodi podarila svoje življenje.
    Vodi, ki ji struga določa tok,
    vodi, ki pronica skoz kamenje,
    vodi, ki za seboj pobira osat in suhe veje,
    vodi, ki si je izbrala morje
    za potešitev svoje žeje
    na robu sveta.

    Prepustila sem se vodi,
    ki vse odnaša s seboj
    in pozablja na svoje poti,
    ko razhlaplja sebe v svetlobo
    in zapušča mline ob reki.


    Drvenja s tokom vode
    ni nikoli konec.
    Ko sem v kaplji drsela
    skoz šivankino uho
    in kapljala
    zlog za zlogom,
    besedo za besedo
    v svet
    mi je mati odpirala
    vrata kopnega
    s ključen svojega srca.
    Del sebe je tedaj pustila zunaj
    in zaprla vrata štetju časa,
    ko jaz nisem bila več ona
    in ona ni bila več jaz.

    Voda je tekla k svojemu cilju
    mimo gora, visokih do neba,
    s katerih je videti prihodnost.
    Voda je v meni govorila
    in tratila čas za potešitev svoje žeje,
    da prešteje vse darove življenja
    in ko voda izhlapi,
    ostane zgolj praznina v strugi.

    ...o0o...

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Tatjana Malec
  • Več s področja * Poezija, pesmi in verzi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20050623084040280

    No trackback comments for this entry.
    Voda | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2026 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 2,78 seconds