Nič ne pomaga,
da se naseljuješ
z nasmehom vrtnice
in s kamnom v roki
v človekovi bližini.
Bila sva nekoč prijatelja,
vendar ti si prijateljstvo sprejel
iz popolnoma drugačne usmeritve,
ko sem ga sprejela jaz.
Prijatelji si drug drugemu
darujejo svobodo biti, kar so,
ne povzročajo bolečine,
ne vstopajo vanjo s čevlji,
se ne umaknejo
pred odprtostjo duha
in s svojimi naučenimi pravili
ne izstopajo iz območja resnice
z govorno maso izpraznjenih besed.
Edina resnica je,
da ko zagledam prazno mesto,
kjer si sedel ti, je vprašanje:
kdo bi lahko bil naslednji,
ki si bo še lahko nadel
tako ledeno oblačilo
človeške nehvaležnosti.
...o0o...
|
Ni vsak tvoj prijatelj
Prispeval/a: koki dne četrtek, 7. april 2005 @ 12:01 CEST
---
Nikoli ni tako, da nekako ne bi bilo...
Ni vsak tvoj prijatelj
Prispeval/a: titanic dne četrtek, 7. april 2005 @ 15:04 CEST
izguba prijatelja, za katerega smo mislili, da je tisti pravi, ki mu lahko zaupamo, ki smo mu dali vse, še več kot partnerju, je boleča. Prijateljstvo je res nekaj največ in mnogi ljudje ga ne zmorejo. Prenese bolečino in odpusti, zaupa in ni razočaran in vedno je na pravem mestu.
Občutek izigranosti pa boli, saj smo dali prijatelju del srca in tako je nas manj. Počasi se opomoremo, čas zaceli rane in počasi odpustimo, ko vidimo, da je vse prav tako kot se zgodi in vsaka situacija ima svoj namen, da se iz nje nekaj naučimo in tako obogatimo.
Lep dan ti želim, Titanic
Ni vsak tvoj prijatelj
Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 7. april 2005 @ 15:27 CEST
za človekovo čustvo maščevanja, ki naj bi mu stalo na nasprotnem bregu čustvo odpuščanja, o katerem ti govoriš, se mora nekdo zelo težko pregrešiti zoper prizadetega; če pa se je kdo pregrešil zoper samega sebe in zakon narave in je izgubil prijatelja, ostane drugemu le bolečina, brez maščevalnega čustva. Edino Bog je tisti razsodnik, ki lahko odpušča. Nihče natančno ne ve kje odložijo prijatelji svoje bogastvo in svoje grehe, to je stvar občutenja, zato je vprašanje človeškega odpuščanja le zadetek v prazno. Kjer maščevalnega čustva ni, je tudi o odpuščanju odveč govoriti.
Nikoli pa ni tako, da ne bi bilo dobro razpeti prekrižana krila molka in pokazati tudi drugim svojo rano v poduk.
Bodi prepričan, da je glede moje kože ostalo vse le kot balzamirana izkušnja, brez drugih primesi, če misliva oba isto stvar.
Ne vem zakaj naj bi si na pozitivkah peli smo ode o prijateljstvih in nikoli ne sporegovorili o tem, da te prijatelj lahko tudi razočara. To je pa smisel moje pesmi.
Lep pozdrav
Tatjana
Ni vsak tvoj prijatelj
Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 7. april 2005 @ 15:52 CEST
s teboj se strinjam. Tvoj odgovor je smiselno podoben mojemu odgovoru Ladislavu. Skrivljeno črto prijateljstva lahko milostno izravna le geometrija božjega zakona skupaj s prahom, ki diši po večni luči. Človekova čustva jo lahko samo še dodatno izrisujejo s premicami in koordinatami na zemljevidu človekovega značaja in se iz nje kaj naučijo dokler smo tu.
Lep pozdrav
Tatjana