Nič ne pomaga,
da se naseljuješ
z nasmehom vrtnice
in s kamnom v roki
v človekovi bližini.
Bila sva nekoč prijatelja,
vendar ti si prijateljstvo sprejel
iz popolnoma drugačne usmeritve,
ko sem ga sprejela jaz.
Prijatelji si drug drugemu
darujejo svobodo biti, kar so,
ne povzročajo bolečine,
ne vstopajo vanjo s čevlji,
se ne umaknejo
pred odprtostjo duha
in s svojimi naučenimi pravili
ne izstopajo iz območja resnice
z govorno maso izpraznjenih besed.
Edina resnica je,
da ko zagledam prazno mesto,
kjer si sedel ti, je vprašanje:
kdo bi lahko bil naslednji,
ki si bo še lahko nadel
tako ledeno oblačilo
človeške nehvaležnosti.
