Najprej se vprašajmo, če vsi nimamo takšnega Tomaža v sebi.

Kaj predstavlja pri Jezusu Tomaž? To je del naše duše, ki ne more verjeti. Zakaj?

Gre za izkušnje zaradi katerih človek ne more verjeti in v tem tudi živi.

Mnogi, tudi jaz v mladosti, pomislijo, da Tomaž ni vreden Jezusove dobrote zaradi nevere. Vendar Jezus predobro razume Tomaža v nas. Ta ne verjame, dokler se ne izpolni čas, ko pa se to zgodi se Jezus prikaže.

In kaj je potem. Olajšanje, del duše, ki ni mogel verjeti zdaj verjame, ovira nevere je odstranjena, čas je prišel. Kristusova ljubezen, povzdigne tudi tam kjer smo nemočni, vse tega vredne.

dušo srce razum prevzame žalost ob spominu ko je bilo vse jasno;
upanja polni momenti noči in dneva;
upanje, da se bo tam nekje pojavila senca oko roke ljubezni;
toda čim leta minevajo upanje bledi,
upanje bledi do mere,
da človek stoji pred prazno stranjo knjige razuma,
kjer sploh ni vprašanja,
da noče odgovorov:

torej ostaja le,
sedaj pogosto pozabljena ljubezen.

Ob koncu sposobnosti duše ter razuma, človek stoji pred prazno stranjo "knjige razuma" kjer ni vprašanja ne razlage, zakaj se gre ?

Francosk filozof Jacques Derrida pravi:
"preden eden lahko reče sem teist, mora biti najprej absolutni ateist drugače je vsaka vera naivnost", in kdo trdi "sem ateist" tudi ne gre,je tudi naivnost, če že ne ignoranca dejstva."

Jacques Derrida nadalje pravi:
"kdo od vas mi more reči, ali ,sem teist ali ateist, tega ne jaz ne kdo drugi ne more trditi." (konec citata)

Ljudem se razkrivamo s pogledom, z besedo, dejanjem;
tu in tam komu še z gibom, držo, odzivanjem;
Bogu in naravi pa tudi z mislijo, občutkom in namenom.

Ne le stežka tu in tam kaj -
za druge rad stori marsikaj.
Najlaže z dobrimi zgledi
k dobremu usmerjaš ljudi.

Dobri Bog se je odločil, da bo ustvaril… mamo. Že šest dni se je trudil, ko je mimo prišel angel in mu rekel: »S to tukaj pa izgubljaš čas, a?«

Bog pa: »Že, že, toda ali si prebral zahteve v naročilu? Morala bi biti pralna, vendar ne iz plastike… imeti bi morala 180 gibljivih delov, katere bi bilo možno po potrebi zamenjati… delati bi morala ob kavi in ob ostankih hrane od prejšnjega dne… znati bi morala dati poljubček, ki bi ozdravil vse, od polomljene noge do razočaranja v ljubezni… in imeti bi morala šest parov rok.«

Angel je zmajal z glavo in nejeverno odvrnil: »Šest parov?«

Starka na avtobusu

Ste postali kdaj pozorni na tole? – sedanjost je vedno sočna, sedanjost je vedno blažena. Skrbi in trpljenje se ustvarijo bodisi iz tega, da ste v preteklosti hoteli nekaj narediti, pa vam to ni uspelo, bodisi, da hočete nekaj ustvariti v prihodnosti in ne veste, ali boste zmogli ali ne. Ste kdaj postali pozorni, ste kdaj pogledali v to malo resnico, da dejansko v sedanjosti ni nobenega trpljenja, da ni nobene skrbi? To je zato, ker sedanjost ne vznemirja našega uma – bojazen vznemiri naš um.

Nobenega trpljenja ni v sedanjosti. Sedanjost ne pozna trpljenja – sedanjost je tako majhen trenutek, da trpljenje ne najde poti vanj. V sedanjost se prilegajo le nebesa, ne pekel. Sedanjost je lahko le mir, je lahko le sreča.

Ko nekdo začne stavek s "Če sem iskren", postaneš pozoren, koliko verjeti takšni iskrenosti, ki je pogojena s "če".

Le kakšno dodano vrednost ponujajo besede: "po pravici povedano" ali "če povem po pravici"?

Piše: Bern Jurečič v Karma plus

O tem, kakšen je človekov odnos do planeta, na katerem živi, je prelitega že veliko črnila. "Vsemogočni" interesi in posledično lobiji, bogatenje, izkoriščanje ter s tem vseh vrst nepravilnosti, izključevanje, vojne, dobički, nesreče in še in še … polnijo naše vsakdanje novice. In vendar ne bi smelo biti tako.

Čisto res je sicer, da človek posega v vesolje in se diči z nekakšnimi uspehi pri odkrivanju, a bodimo malo praktični: če pride do kataklizme, ni na planetu nikogar, ki bi nas lahko kam umaknil, računamo lahko torej samo na pomoč vesoljskih bitij. Če se jim bo seveda zdelo vredno pomagati tistim, ki so svoje ležišče, bivališče in domovanje uspešno uničili do take mere, da se jih je naveličala celo sama Zemlja …

Ob odrivanju vesti se nam zdi,
da je prav vse, kar sami mislimo,
govorimo in delamo, ne pa,
kar mislijo, govorijo in delajo drugi.

Z zatrjevanjem, da imamo povsem čisto vest,
hočemo prepričati druge in tudi sebe o svoji
nezmotljivosti in neoporečnosti.

Vsak ne more verovati,zato bo oproščen;
Vsak pa more ljubiti, ker je ljubezen v volji;
tu ni opravičila.

aries

Ljubezen naj se absolutno ne ignorira.
Ljubezen raje kot (vera) je pot v 'nebo'

aries

...trenutek brez ljubezni je trenutek pekla;
kaj je leto, deset ali več desetletji brez ljubezni;
kaj je večnost brez ljubezni.?

aries

Nekoč je obstajal neki jogi, ki je v samotnem predelu gozda na obalah reke prakticiral meditacijo. Na tistem področju je živel tudi kravji pastir, sicer zelo neveden mož, ki pa je rad pognal svojo čredo v gozd. Vsak dan je tam srečevál istega jogija, ki je kakšno uro meditiral, prakticiral zmernost, študiral in živel samotarsko življenje.

Kravjega pastirja je končno premagala radovednost in želel je zvedeti kaj več o tem, kaj jogi počne. Zato je stopil k njemu in dejal: "Gospod, ali me lahko naučite poti k Bogu?" In jogi, ki je bil sicer zelo učen in priznan mož, je odgovoril: "Le kako boš ti navaden kravji pastir lahko razumel Bogá? Tepec, pojdi raje domov, poskrbi za svojo čredo in se ne ukvarjaj več s takšnimi stvarmi."

V kakšni zmoti smo lahko, če vzamemo nekaj zdravo za gotovo, brez da bi razumeli bistveno, opisuje naslednja zgodbica, ki sem si jo izmislil.

Učitelj in učenec sta videla utapljajočega, in učitelj mu ni pomagal.

Učenec si je pri sebi tiho mislil; verjetno mu ni pomagal za to, da bi mu dovolil njegovo izkušnjo v katero se ni dobro vmešavati in vpletati.

Ko je učitelja o tem povprašal mu je ta dejal; - ni popolnoma tako kot ti misliš.