Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
četrtek, 16. junij 2005 @ 06:20 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Igor Kononenko
Jezus Kristus, Nazarečan(?6 pr.n. št- ?29 n.št.)
Razsvetljeni mojster in duhovni učitelj
Rojen v Betlehemu (Palestina) materi Mariji, poročeni s tesarjem Jožefom. Družina je živela v Nazaretu (v današnjem Izraelu). Ker so preroki napovedali rojstvo judovskega kralja, je takratni kralj Herod ukazal pobiti vse otroke mlajše od dveh let. Jožef in Marija sta z malim Jezusom prebegnila v Egipt, kjer so varno živeli do Herodove smrti. Zatem so se vrnili v Nazaret. Ko je bil Jezus star 12 let, je s starši odšel v Jeruzalem, kjer je v templju osupnil duhovnike s svojo modrostjo. Ko se je približal tridesetim letom, je srečal preroka Janeza Krstnika, ki je v Jezusu prepoznal mesijo (beseda Christ (Kristus) je bila takrat religijski naziv, ki je pomenil mesijo, vendar se je hitro začela uporabljati za poimenovanje Jezusa). Da bi se pripravil na duhovno služenje, je Jezus odšel za 40 dni v puščavo, kjer se je postil, meditiral in molil. Ko se je vrnil, je okoli sebe zbral skupino učencev, med katerimi je izbral 12 apostolov, ki naj bi širili njegovo sporočilo. V tem času je ozdravljal hudo bolne in postal znan po mnogih drugih čudežih. S svojimi učenci je potoval od mesta do mesta in vračal upanje revnim in preganjanim. Obsojal je hinavščino v judovki skupnosti, saj so mnogi duhovniki slepo sledili verskim zapovedim, pozabili pa so na duha. Postal je osovražen pri verskih voditeljih. V Jeruzalemu je v templju prevrnil mize z denarjem in izgnal menjalce denarja, kar je razjezilo duhovnike. Rimski vojaki so ga ujeli in judovski zbor duhovnikov in starejših meščanov je priporočil rimskemu voditelju Pontiju Pilatu, naj ga usmrti. Na zahtevo naščuvane množice ga je Pilat obsodil na usmrtitev s križanjem. Na planoti Golgota v Jeruzalemu so ga križali.
Povzeto po Khalilu Gibranu:
Ozdravil je tiste, ki so trpeli Grkom in Egipčanom neznane bolezni. Pravijo, da je celo mrtve priklical nazaj v življenje. Naj je to res ali ne, kaže na Njegovo moč; kajti samo tistemu, ki vrši velika dela, pripisujejo celo tisto največje. Pravijo tudi, da je Jezus obiskal Indijo in deželo med rekama in da so Mu tam duhovniki razodeli vednost o vseh skrivnih kotičkih našega telesa. Vendar je mogel to vednost prejeti naravnost od bogov in ne po duhovnikih. Kajti tisto, kar na veke ostaja vsem ljudem neznano, se lahko razkrije enemu človeku v enem samem trenutku.
Včasih se mi zdi, da je slišal ječanje vseh bitij, ki rastejo pod soncem in da jih je potem dvignil in jim pomagal ne le s svojo vednostjo, temveč tudi z odkrivanjem njihovih lastnih moči, k vstajenju in ozdravljenju. Jezus je govoril o prevelikem Bogu, da bi ta ne bil podoben duši vsakega človeka, premodrem, da bi kaznoval, prepolnem ljubezni, da bi se spominjal grehov bitij, ki jih je ustvaril.
četrtek, 16. junij 2005 @ 06:16 CEST
Uporabnik: Devi
Ne moreš biti nepošten, osvojiti simpatijo s prevaro, krasti sosedu časopis ali ljudem denar in počutiti se dobro. Poštenost in iskrenost zahtevata pogum, a ko ga osvojiš, sprevidiš kako veliko moč ti daje. Če si bil do zdaj neiskren (in kdo ni bil?), bodi danes boljši. Spoštovanje!
ponedeljek, 13. junij 2005 @ 06:20 CEST
Uporabnik: Devi
...ali vzhoda, kapljic dežja, snega ali kake druge naravne lepote. Vzemi si čas in kak trenutek uživaj v prizoru, ki se ti ponuja. Kot da nimaš bolj pametnega dela, boš pomislil. Ampak, če se samo za trenutek ustaviš in občutiš lepoto, ki te obkroža (in na katero ne moreš vplivati), boš kdaj opazil tudi kako drugo dobro stvar.
Manj časa boš preživel jezen ali v želji, da nekaj spremeniš. Ko se naučiš zastati in uživati v lepoti, se ti bo razširilo obzorje, v tvojem življenju bo manj hitenja in problemov in ko se ponovno vržeš v akcijo - boš mirnejši :)
nedelja, 12. junij 2005 @ 06:29 CEST
Uporabnik: kanna
Po naravi človek ni krut. Postane pa tak, kadar je nesrečen - ali ko se prepusti kaki ideologiji.
Če bi bili verni ljudje vselej raje poslušali nagibe svojega srca, kot pa ubogali logiko religije, bi nam bili prihranjeni prizori krivovercev, gorečih na grmadah, vdov, ki so jih žive zažgali skupaj z moževim truplom in milijoni nedolžnih ljudi, pobitih v vojnah, ki se bijejo v imenu religije in Boga.
MORALA: Če moraš izbirati med nagibi sočutnega srca in zahtevami ideologije, brez obotavljanja zavrni ideologijo. Sočutje ne pozna ideologije.
sobota, 11. junij 2005 @ 06:08 CEST
Uporabnik: Drago
Izvir, ki privre s planin,
si zlahka pot utira,
izviru, ki spe iz globin,
pot marsikaj zapira.
Ta zmagoslavno peni se,
ko vam z višav vihari,
a oni - kdo zanj meni se? -
kaj rad konča v močvari.
In dasi ista moč kipi
v obeh, ko vir rodi se,
kaj ustvari ta, ki prost živi,
kaj oni, ki utesni se?
Mirza Šafi ali Sadih Ogli manj znani orientalski - zakavkaški pesnik vina, ljubezni in radostnega uživanja življenja; hkrati pa iz njegovih verzov veje razumen in trezen odnos do življenja ter zadnjih problemov našega obstoja, in veder pogled v minljivost in v neizprosno obličje smrti.
četrtek, 9. junij 2005 @ 06:20 CEST
Uporabnik: Devi
Spremeni karakter in spremenil boš usodo.
Samuel Smiles
Velika sreča je, da lahko spreminjamo navade, posebej tiste slabe. Slabo navado zamenjati z boljšo ni vedno lahko delo, toda dolgoročno gledano, spreminja našo usodo. Začni s tisto, ki te najbolj blokira. Stopi pred ogledalo in si reci na glas: 'Od danes naprej gledam TV samo še 2 uri dnevno' ali 'Od danes naprej ne bom obljubil več ničesar, za kar nisem prepričan, da lahko opravim'...
ponedeljek, 6. junij 2005 @ 06:20 CEST
Uporabnik: Devi
... kot z letalom.
Tisti, ki se odloči preveslati Donavo v kopalni kadi, bo spoznal življenje mnogo bolj, kot če bi si kupil letalsko karto. Na cilj bo prišel malo pozneje, a zato poln znanja o zvezdah, navigaciji, donavskih ribah, komarjih in ribjem paprikašu. In kaj vse bo izvedel o svojih sposobnostih, pogumu in neumnosti!
Mogoče se sliši neumno, želeti si prečkati Donavo v kopalni kadi, ampak ciljev si ne postavljamo zaradi tega, kar dobivamo, ampak zaradi tega, kar postajamo.
nedelja, 5. junij 2005 @ 21:00 CEST
Uporabnik: stojči
Kakor je svetloba svetloba,
tako je tema pač tema.
Trpljenje in razsvetljenje
sta si na nasprotnih straneh.
Vsa tvoja trpljenja,
so tudi nesprejemanja
tvojega razsvetljenja,
tvoje nesprejemanje,
vseh tvojih spremeb.
četrtek, 2. junij 2005 @ 06:22 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Igor Kononenko
Siddhartha Gautama Buddha(560?-480? pr.n.št.)
Razsvetljeni mojster in duhovni učitelj
Po legendi je bil Siddhartha plemiškega rodu, rojen v Lumbini na današnji meji med Indijo in Nepalom. Njegov oče, kralj Suddhodana je vladal v majhnem kraljestvu na tem področju. Mati Maya je nekaj dni po rojstvu Siddharthe umrla. Zanj je skrbela mamina sestra Mahaprajapati. Vzgajali so ga kot plemiča in bojevnika. Pri 16ih se je poročil z Yasodharo, ki je rodila sina Rahulo. Ko je bil star 29 let, je ob pogledu na starega in bolnega človeka spoznal, da je posvetna sreča minljiva, srečanje z menihom pa ga je spodbudilo, da je krenil na pot iskanja. Opustil je razkošje svojega doma in nasploh materialnega sveta. Posvetil se je meniškemu življenju in prakticiranju joge. Po šestih letih raznih vaj v odrekanju, je spoznal, da ga ne prva (življenje v razkošju) ne druga skrajnost (popolna vzdržnost materialnih užitkov) ne peljeta k cilju in se je odločil za pot zlate sredine – začel je na stvari in na samega sebe gledati nevtralno: niti kot dobre niti kot slabe. Ko je bil star 35 let, je v večdnevni meditaciji pod drevesom modrosti dosegel razsvetljenje - postal je Buddha. Iz sočutja do nevednih je 45 let, do svoje fizične smrti, potoval po celi Indiji ter učil o svoji izkušnji enosti. Ustanovil je meniško skupnost Sangho.
Buddha je bil v vseh rečeh zmeren, ni bil vegetarijanec (tudi ni bil zelo debel). Od svojih učencev je zahteval, naj se ne oklepajo pojmov in verskih predstav. Zavračal je čaščenja in dogme - kot sam pravi: »Moja oseba ne šteje, šteje samo nauk«. Buddha uči univerzalni duhovni zakon in dokazuje, da gre človek lahko po tej poti kadarkoli in kjerkoli. Ime Siddhartha pomeni tisti, ki je izpolnil svoj smisel, Buddha pa pomeni prebujeni. Človek mora osebno spoznati resnico. Ni cilj učenje, cilj je osvoboditev. Vse je odvisno od človeka samega, ne od zunanjih vplivov, zato ne glej, kaj se dogaja zunaj, ampak išči notranji vzgib. Učitelj je na tej poti nujen. Buddha je samo eden v verigi učiteljev. Meditacija je povezana z budnostjo - pozornostjo. Dogajanje in delovanje je treba nadzorovati z notranjo voljo.
četrtek, 2. junij 2005 @ 06:09 CEST
Uporabnik: Devi
Začni pri obljubah, ki si jih postaviš. Jemlji jih z enako pomembnostjo kot
obljube, ki jih daješ drugim ljudem. Če rečeš, da boš jutri vstal bolj zgodaj,
da bi tekel še pred vročino, naredi tako! Če si obljubiš, da boš prihranil
100.000 SIT, jih prihrani! Če obljubiš, da boš peljal mlajšega brata v kino, ga
pelji! Tako boš zgradil zaupanje v samega sebe, in to je najpomembneje.
Ko postaviš enostavne temelje, boš znal reševati tudi resnejše stvari -
recimo ne pretepati brata, ker ti je uničil nove teniske, prekiniti z osebo, v
katero nisi več zaljubljen ali prijaviti nekoga, ki te zanemarja.
ponedeljek, 30. maj 2005 @ 06:21 CEST
Uporabnik: Devi
Vsi komaj čakamo svojo priliko da spregovorimo, izrazimo svoje mnenje, se
naredimo pametne ali duhovite ali cinične, vseeno. Onega drugega sploh
ne poslušamo, samo čakamo prvo priložnost, da se lahko vpletemo. Zato ni čudno,
da smo potem pogosto jezni ali frustrirani.
Če bi globoko vdihnili vsakokrat, ko začutimo potrebo, da se vmešamo, bi
slišali mnogo več kot sicer in mogoče bi pripravljeni komentar postal celo odveč.
Pustimo ljudem, da dokončajo svojo misel. Ne skrbimo, tudi mi bomo prišli na
vrsto!
nedelja, 29. maj 2005 @ 21:01 CEST
Uporabnik: Miran Zupančič
Vedno več ljudi se danes sprašuje, kako in kdaj se bo končala globalna kultura materializma in kaj ji bo sledilo. Človek se sprašuje kaj mora človeštvo še storiti, da bi si še bolj spodkopalo staro pot? Tisto pot, kjer se mnogi še vedno z velikim veseljem zavzeto posvečajo svojim idealom v upanju, da bodo nekoč lahko zgradili svetlejši boljši svet.
In po čem drugem naj človek sploh še stremi in hrepeni v svojem življenju?
Nekateri ljudje najraje igrajo žrtev. Običajno hodijo naokoli, se
pritožujejo, mencajo, hitro se užalijo, jezijo in skoraj za vse krivijo druge.
Občutek imajo, da jim je svet nekaj dolžan in čakajo, da se spremeni.
In se tudi bo! Svet se bo spremenil tistega trenutka, ko bomo prevzeli
odgovornost za lastne odločitve in ko se bodo začele napake hitro pozabljati.
V svetu Prednikov nismo nikoli iskali in zato tudi ne našli tistega, kar je človeka dvigovalo in ga dvignilo visoko nad živalsko raven, kar se začne in konča v odnosu med moškim in žensko, med moškim in ženskim počelom življenja. V 2000- letnem obdobju naše civilizacije ni noben moški, nobena ženska izgovorila v svojem prvem, medsebojnem odnosu svetih besed ponovitve kozmičnega akta stvarjenja:
Moški:
»Jaz sem Nebo in ti si Zemlja –
jaz sem začetek,
ti si nadaljevanje Življenja.
Žena:
»Jaz sem Zemlja in ti si Nebo,
Ti daješ, jaz sprejemam,
Ti začenjaš, jaz nadaljujem
Življenje, ki je Eno.«
O tem, kako razmišljaš, pogosto upravlja tvoje razpoloženje, ki pa je zelo
varljivo. Ko si slabe volje se ti zdi življenje slabše kot je, če pa si dobre
volje lahko tudi največjo kritiko sprejmeš s smehom.
Slabo razpoloženje ni dober čas za analizo svojega življenja. Zato se, ko si slabe volje, poskusi spomniti, da je to stanje duha, ki bo minilo. Če je problem stvaren, bo počakal tudi na boljši trenutek.
NE ZAMUDITE
Rojen v Betlehemu (Palestina) materi Mariji, poročeni s tesarjem Jožefom. Družina je živela v Nazaretu (v današnjem Izraelu). Ker so preroki napovedali rojstvo judovskega kralja, je takratni kralj Herod ukazal pobiti vse otroke mlajše od dveh let. Jožef in Marija sta z malim Jezusom prebegnila v Egipt, kjer so varno živeli do Herodove smrti. Zatem so se vrnili v Nazaret. Ko je bil Jezus star 12 let, je s starši odšel v Jeruzalem, kjer je v templju osupnil duhovnike s svojo modrostjo. Ko se je približal tridesetim letom, je srečal preroka Janeza Krstnika, ki je v Jezusu prepoznal mesijo (beseda Christ (Kristus) je bila takrat religijski naziv, ki je pomenil mesijo, vendar se je hitro začela uporabljati za poimenovanje Jezusa). Da bi se pripravil na duhovno služenje, je Jezus odšel za 40 dni v puščavo, kjer se je postil, meditiral in molil. Ko se je vrnil, je okoli sebe zbral skupino učencev, med katerimi je izbral 12 apostolov, ki naj bi širili njegovo sporočilo. V tem času je ozdravljal hudo bolne in postal znan po mnogih drugih čudežih. S svojimi učenci je potoval od mesta do mesta in vračal upanje revnim in preganjanim. Obsojal je hinavščino v judovki skupnosti, saj so mnogi duhovniki slepo sledili verskim zapovedim, pozabili pa so na duha. Postal je osovražen pri verskih voditeljih. V Jeruzalemu je v templju prevrnil mize z denarjem in izgnal menjalce denarja, kar je razjezilo duhovnike. Rimski vojaki so ga ujeli in judovski zbor duhovnikov in starejših meščanov je priporočil rimskemu voditelju Pontiju Pilatu, naj ga usmrti. Na zahtevo naščuvane množice ga je Pilat obsodil na usmrtitev s križanjem. Na planoti Golgota v Jeruzalemu so ga križali.
...ali vzhoda, kapljic dežja, snega ali kake druge naravne lepote. Vzemi si čas in kak trenutek uživaj v prizoru, ki se ti ponuja. Kot da nimaš bolj pametnega dela, boš pomislil. Ampak, če se samo za trenutek ustaviš in občutiš lepoto, ki te obkroža (in na katero ne moreš vplivati), boš kdaj opazil tudi kako drugo dobro stvar.
Po naravi človek ni krut. Postane pa tak, kadar je nesrečen - ali ko se prepusti kaki ideologiji.
Izvir, ki privre s planin,
Spremeni karakter in spremenil boš usodo.
... kot z letalom.
Po legendi je bil Siddhartha plemiškega rodu, rojen v Lumbini na današnji meji med Indijo in Nepalom. Njegov oče, kralj Suddhodana je vladal v majhnem kraljestvu na tem področju. Mati Maya je nekaj dni po rojstvu Siddharthe umrla. Zanj je skrbela mamina sestra Mahaprajapati. Vzgajali so ga kot plemiča in bojevnika. Pri 16ih se je poročil z Yasodharo, ki je rodila sina Rahulo. Ko je bil star 29 let, je ob pogledu na starega in bolnega človeka spoznal, da je posvetna sreča minljiva, srečanje z menihom pa ga je spodbudilo, da je krenil na pot iskanja. Opustil je razkošje svojega doma in nasploh materialnega sveta. Posvetil se je meniškemu življenju in prakticiranju joge. Po šestih letih raznih vaj v odrekanju, je spoznal, da ga ne prva (življenje v razkošju) ne druga skrajnost (popolna vzdržnost materialnih užitkov) ne peljeta k cilju in se je odločil za pot zlate sredine – začel je na stvari in na samega sebe gledati nevtralno: niti kot dobre niti kot slabe. Ko je bil star 35 let, je v večdnevni meditaciji pod drevesom modrosti dosegel razsvetljenje - postal je Buddha. Iz sočutja do nevednih je 45 let, do svoje fizične smrti, potoval po celi Indiji ter učil o svoji izkušnji enosti. Ustanovil je meniško skupnost Sangho.
Začni pri obljubah, ki si jih postaviš. Jemlji jih z enako pomembnostjo kot
obljube, ki jih daješ drugim ljudem. Če rečeš, da boš jutri vstal bolj zgodaj,
da bi tekel še pred vročino, naredi tako! Če si obljubiš, da boš prihranil
100.000 SIT, jih prihrani! Če obljubiš, da boš peljal mlajšega brata v kino, ga
pelji! Tako boš zgradil zaupanje v samega sebe, in to je najpomembneje.
Vsi komaj čakamo svojo priliko da spregovorimo, izrazimo svoje mnenje, se
naredimo pametne ali duhovite ali cinične, vseeno. Onega drugega sploh
ne poslušamo, samo čakamo prvo priložnost, da se lahko vpletemo. Zato ni čudno,
da smo potem pogosto jezni ali frustrirani.
On je nastal prvi! (Mark Twain)
V svetu Prednikov nismo nikoli iskali in zato tudi ne našli tistega, kar je človeka dvigovalo in ga dvignilo visoko nad živalsko raven, kar se začne in konča v odnosu med moškim in žensko, med moškim in ženskim počelom življenja. V 2000- letnem obdobju naše civilizacije ni noben moški, nobena ženska izgovorila v svojem prvem, medsebojnem odnosu svetih besed ponovitve kozmičnega akta stvarjenja:
