Skrajni čas je, da Slovenijo očistimo tako smeti, kot škodljivih odpadkovnih družb
Težave z odpadno embalažo trajajo že vsaj 15 let, v zadnjih letih je večkrat gorela v začasnih skladiščih. Tri leta so se pod različnimi vladami usklajevale potrebne spremembe Zakona o varstvu okolja (ZVO-2). Zdaj je končno usklajen in pripravljen na sprejem še v parlamentu. Tik pred zdajci pa se pojavi predlog novega zakona, ki ga je vložil Zmago Jelinčič in stranka SNS. Nevladne organizacije menijo, da gre za očiten poskus zavlačevanja in preprečitve sprejema reforme ravnanja z odpadki, ki jo prinaša prenovljeni ZVO-2.

30. novembra bo na odboru za infrastrukturo, okolje in prostor Državnega zbora potekala druga obravnava Jelinčičevega predloga Zakona o ravnanju z odpadki (ZRO). Ker je bil ta vložen v zakonodajni postopek kasneje, dokler ni parlamentarne odločitve o Zakonu o ravnanju z odpadki, ZVO-2 ne more nadaljevati svoje poti do sprejema. Odločitev odbora bo zato ključna, okoljske nevladne organizacije pa ga pozivajo, da ZRO izključi iz nadaljnje parlamentarne obravnave in da čim prej obravnava ZVO-2.

»Je krotek, šibek in cilj 1,5 °C je komajda živ, vendar je bil poslan signal, da se doba premoga končuje. In to šteje." Tako je dogovor iz podnebne konferenca v Glasgowu na Škotskem (COP26) pospremila Jennifer Morgan, izvršna direktorica globalnega Greenpeacea.

Na podnebni konferenci v Parizu pred šestimi leti je bil podpisan Pariški podnebni sporazum, s katerim si je svet zastavil cilj omejiti dvig globalne temperature na največ +1,5 °C. Meja za katero znanstveniki ocenjujejo, da predstavlja še “varno” oz. sprejemljivo stopnjo segretja našega ozračja. Letošnja konferenca na Škotskem bi naj zapolnila vrzel med tem ciljem in zavezami držav. To se ni zgodilo. Svet ostaja na poti k segrevanju za 2,7 °C  - scenarij, ki si ga človeška civilizacija ne želi izkusiti.

Nova raziskava kaže, da Zemlja ob številnih podnebnih spremembah, ki se dogajajo na njenem površju, odbija vse manj svetlobe. Dve desetletji trajajoča študija je namreč pokazala, da naš planet ne odbije več toliko svetlobe, kot je je nekoč. Razlog za manjšo odbojnost pa ni posledica spreminjajoče svetlosti sonca, temveč je za to krivo zmanjšanje oblačnosti.

Podnebje in svetlobo povezuje eden izmed vsem poznanih vremenskih pojavov, to so oblaki. Znanstveniki se trudijo modelirati, kako se bodo oblaki odzvali na podnebne spremembe in kako bodo ti odzivi nato oblikovali podnebje v prihodnosti. Ob tem raziskovalci, ki stojijo za novo študijo, ugotavljajo, da je odsev odvisen od dinamike oblakov, ki se razprostirajo nad Tihim oceanom.

Povprečna temperatura Zemljinega ozračja se je v primerjavi s predindustrijskim obdobjem že povišala za 1,2 °C. Z veliko hitrostjo se približuje meji 1,5 °C, na kateri bi morali zaustaviti globalno segrevanje, da bi preprečili katastrofalne in nepovratne posledice podnebnih sprememb. Podnebni vrh COP26 v Glasgowu nam je pri tem nastavil ogledalo: kar je svet trenutno pripravljen narediti, je daleč od tega, kar je potrebno za pravočasno ublažitev podnebne krize.

Še nikoli doslej niso bile konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) deležne takšne pozornosti javnosti kot COP26. Sporočilo znanosti v letos objavljenem poročilu Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) je bilo jasno: Za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C  je ključno odločno ukrepanje že v tem desetletju.

Razširjena odgovornost - kaj sploh je in kakšne spremembe se nam obetajo?
Razširjena, podaljšana ali uradno proizvajalčeva razširjena odgovornost (PRO) je eden ključnih konceptov modernega upravljanja z odpadki in viri. Po skoraj desetletju prepiranja se nam končno obeta konkretna posodobitev. A za kaj sploh gre?

Koncept je relativno mlad, star le kot samostojna Slovenija, v našo zakonodajo pa je prišel z vstopom v Evropsko unijo. Pod proizvajalčevo odgovornost razumemo, da ta proizvede kakovosten izdelek, ki bo služil namenu, proizvajalec pa bo svojo odgovorno ravnanje dokazoval preko standardov in včasih garancije za končnega kupca. Načeloma pa se z nakupom vse konča, proizvajalec dvigne roke nad zadevo, s preostankom življenjske dobe izdelka pa se moramo ukvarjati drugi.

WWF vabi vse državljanke, da se pred začetkom COP26 v Glasgowu pridružijo kampanji #WeWontForget ter voditeljem pošljejo sporočilo, da njihove obljube o ublažitvi podnebne krize ne bodo pozabljene.

Nujno izvajanje učinkovitih politik in ukrepov ter izpolnjevanje vseh doslej danih podnebnih obljub sta dve glavni zahtevi, ki ju Svetovna organizacija za varovanje narave (WWF) postavlja pred svetovne voditelje pred začetkom podnebne konference COP26.

Kaj prinaša uvedba obveznosti fotovoltaike in kako lahko pri tem sodeluje družba Sun Contracting?

Vse več evropskih držav se osredotoča na širitev rabe obnovljivih virov energije, predvsem na fotovoltaiko. Razlogi so očitni: dobro razvita tehnologija, cenovno ugodne in lahko dostopne komponente ter brezplačno sijoče sonce za vse. Zeleni zdaj pozivajo k uvedbi obveznosti rabe sončne energije za novogradnje po vsej Evropi - družba Sun Contracting pri tem nudi idelano podporo.

Zahtevana obveznost fotovoltaike bi morala veljati enako za stanovanjske kot tudi za nestanovanjske stavbe, ne glede na to, ali gre za novogradnjo ali temeljito prenovo stavbe. Ta zahteva bi lahko bila pomemben korak in ustrezen ukrep za varstvo podnebja, ki bo zelo hitro prinesel rezultate. Vsi ukrepi morajo biti pravno opredeljeni v zakonodaji EU.

Sava najbolj onesnažena z mikroplastiko, razkriva projekt Pirati plastike, ki vstopa v drugo fazo vzorčenja
Pričenja se jesenski del evropskega projekta skupnostne znanosti Pirati plastike - Dajmo Evropa!, v katerem bodo tudi tokrat k pridobivanju pomembnih podatkov o onesnaženosti slovenskih vodotokov z makro- in mikroplastiko prispevali učenci in dijaki 50 osnovnih in srednjih šol. Znani so tudi prvi rezultati spomladanskega vzorčenja in primerjava s podatki iz Nemčije. 

Pobudniki projekta so trio Predsedstva Sveta Evropske unije, ministrstva Slovenije, Nemčije in Portugalske. Vodenje slovenske misije proti plastičnemu onesnaževanju je prevzela Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo v sodelovanju z Inštitutom za vode RS in Ekologi brez meja.

Ali so predlagane podnebne in energetske politike EU za doseganje podnebnih ciljev 2030 zadostne in družbeno pravične?
V okviru vsebinskih mrež s področja okolja in prostora, Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor, smo organizirali posvet »Od 55 do 1,5«, s katerim smo želeli odpreti razpravo o novem zakonodajnem svežnju »Pripravljeni na 55« (ang. Fit for 55).

Z dogodkom smo želeli izpostaviti nujnost ukrepanja in različne deležnike združiti v razmisleku o glavnih elementih predlagane zakonodaje, možnih in potrebnih rešitvah ter priložnostih, ki jih »Pripravljeni na 55« ponuja. Dogodek, ki se je odvijal v M hotelu v Ljubljani, je bil sestavljen iz samostojnih nagovorov in predstavitev v prvem, ter okrogle mize v drugem delu.

Analiza nacionalnih dolgoročnih podnebnih strategij: še dolga pot do podnebne nevtralnosti EU
Dolgoročne podnebne strategije bi lahko imele pomembno vlogo pri načrtovanju poti držav članic Evropske unije do podnebne nevtralnosti, vendar morajo biti ambiciozne in odgovoriti na dolgoročna strateška vprašanja.

Poročilo, ki smo ga v Focusu pripravili skupaj z mrežo nevladnih okoljskih organizacij CAN Europe, izpostavlja bistvene razlike med državami članicami glede ambicioznosti strategij, politične odgovornosti in sodelovanja javnosti pri njihovem nastajanju. Slovenija je dolgoročno podnebno strategijo predložila z zamudo, v njej pa večino nujnih ukrepov neambiciozno prestavlja v obdobje po letu 2030.

Podnebno ogledalo 2021 - izvajanje podnebnih ukrepov moramo takoj okrepiti!
»Podnebno nevtralnost do sredine tega stoletja, kar si je Slovenija zastavila tudi z Dolgoročno podnebno strategijo (ReDPS50), lahko dosežemo le ob njeni ustrezni umestitvi med politične, razvojne in izvedbene prioritete ter s takojšnjo okrepitvijo izvajanja podnebnih ukrepov«, ugotavlja Podnebno ogledalo 2021.

Prva tri Podnebna ogledala, ki so jih na Centru za energetsko učinkovitost Instituta »Jožef Stefan« skupaj s partnerji pripravili v projektu LIFE Podnebna pot 2050, so bila pri strokovnjakih, odločevalcih, predstavnikih nevladnih organizacij in drugih zainteresiranih dobro sprejeta. Letos v okviru vzpostavljenega sistema za spremljanje izvajanja ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (TGP) nadaljujejo že s četrtim Podnebnim ogledalom. To je tudi prvo ogledalo, ki je bilo pripravljeno brez podpore evropskih sredstev.

Nemško združenje za sončno energijo (BSW Solar) ocenjuje, da kljub še zmeraj prisotni korona pandemiji, v prvi polovici leta 2021 beležimo več kot 20-odstotno povečanje povpraševanja po fotovoltaičnih sistemih v Nemčiji.

Medtem, ko se povpraševanje po sončnih elektrarnah povečuje, se pripravljenost za naložbe v fotovoltaično industrijo zmanjšuje. Ker je pripravljenost številnih podjetij za naložbe politično zadržana, nemško združenje za sončno energijo (BSW-Solar) pred prihajajočimi volitvami v Bundestag v Nemčiji poziva k sprejetju tako imenovanega zakona o pospeševanju sončne energije ¬– na povečane podnebne cilje EU se je treba ustrezno odzvati.

Greenpeace: Požari v Rusiji prizadeli območje v velikosti polovice Nemčije
Letošnji gozdni požari so doslej v Rusiji prizadeli območje v velikosti polovice Nemčije, je sporočila okoljska organizacija Greenpeace. Na podlagi satelitskih podatkov ocenjujejo, da je zgorelo več kot 17,6 milijona hektarjev gozdov in stepe.

Greenpeace ocenjuje, da je bilo v letošnjih požarih v Rusiji uničeno največje območje doslej. Prejšnji rekord je iz leta 2016, ko je v državi zgorelo 16 milijonov hektarjev gozdnih površin. Po podatkih ruske agencije za gozdove ogenj še vedno divja na več kot 250.000 hektarjih površin.

Na zasedanju ministrov za energijo je minister Vrtovec izpustil edinstveno priložnost, da odpre razpravo o izstopu iz zelo škodljive Pogodbe o energetski listini (ECT). Trenutek za izstop iz Pogodbe je zdaj, saj to zahteva že več kot milijon prebivalcev EU. Tudi komisarka za energijo Kadri Simson je bila seznanjena s pobudo o izstopu iz ECT, medtem ko je državni sekretar za energijo nakazal pripravljenost, da s pobudo seznanijo prisotne na zasedanju ministrov.

Minister Vrtovec pa, kot je pojasnil včeraj v oddaji Odmevi, tega ni storil. Še več, minister Vrtovec je v Odmevih ocenil, da tožba v višini 120 milijonov evrov zoper Slovenijo ni zadosten razlog za izstop Slovenije in Unije iz Pogodbe o energetski listini. Nenazadnje je minister z izjavo, da o sporih pod okriljem ECT odločajo neodvisna sodišča, medtem ko o teh dejansko odločajo arbitražni tribunali, ki delujejo izven pravnega sistema Slovenije in Evropske Unije, pokazal tudi nepoznavanje te problematike.

V mreži Plan B za Slovenijo so evropski komisarki za energijo, Kadri Simson in državnemu sekretarju na Ministrstvu za infrastrukturo, Blažu Košoroku predali peticijo za izstop EU iz Pogodbe o energetski listini - ECT. Peticijo za izstop iz ECT je podprlo več kot miljon ljudi širom Evrope, zahtevo za izstop pa je podprlo tudi preko 400 organizacij civilne družbe.

Na srečanju z državnim sekretarjem so v mreži Plan B ponovno izrazili pobudo, da Slovenija kot predsedujoča Svetu EU na zasedanju ministrov za energijo odpre razpravo o izstopu EU iz ECT. Državni sekretar Košorok je dejal da bodo o pobudi za izstop seznanili prisotne ministre.

“Ne potrebujemo nobenega GPS-a,” je povedal naš vodnik. Postajalo je pozno in mračilo se je. Spuščali smo se z vrha Glacier Peak v Cascade Range (op.p.: v ZDA) in naš vodnik ni bil povsem prepričan, kje se nahajamo.

“Ta stvar kaže napačne koordinate že ves dan,” je povedal vodnik, ko sem potegnil iz žepa svoj 'sistem globalnega določanja položaja', GPS. Bil je absolutna tečnoba in menil sem, da bo mogoče  znal ceniti moj novi in eleganten 'Garmin Gpsmap 60CSx.' Vendar je dejal: „Če zmerom gledaš v to stvar, ne vidiš kraja okoli sebe.“ Bežno je pogledal na svoj kompas in nato strmel v skalnate gorske grebene, ki so se svetlikali v somraku.

Sava najbolj onesnažena z mikroplastiko, razkriva projekt Pirati plastike, ki vstopa v drugo fazo vzorčenja
Pričenja se jesenski del evropskega projekta skupnostne znanosti Pirati plastike - Dajmo Evropa!, v katerem bodo tudi tokrat k pridobivanju pomembnih podatkov o onesnaženosti slovenskih vodotokov z makro- in mikroplastiko prispevali učenci in dijaki 50 osnovnih in srednjih šol. Znani so tudi prvi rezultati spomladanskega vzorčenja in primerjava s podatki iz Nemčije. 

Pobudniki projekta so trio Predsedstva Sveta Evropske unije, ministrstva Slovenije, Nemčije in Portugalske. Vodenje slovenske misije proti plastičnemu onesnaževanju je prevzela Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo v sodelovanju z Inštitutom za vode RS in Ekologi brez meja.

Ali eko-mafija pomeni le nelegalno odlaganje nevarnih odpadkov? Ali govorimo le o trgovanju z odpadki, ali tudi o kraji surovin? Za odgovore na ta vprašnja najprej poglejmo nekaj podatkov. Italijanski nacionalni statistični urad (ISTAT) navaja, da je leta 2011 sektor industrije v proizvodnji uporabil 35 miljonov ton sekundarnih surovin, torej materialov, pridobljenih preko predelave odpadkov.

V zadnjih desetih letih je reciklažna industrija skokovito narasla do neverjetnih številk: število podjetij se je iz 2.183 povečalo na 3.034 (+39%), število zaposlenih pa od 12.000 do preko 24.000.

Navkljub zahtevnim razmeram za organizacijo Ekologi brez meja poročajo o pozitivnih premikih na področju zmanjševanja odpadkovnega odtisa slovenskih prireditev in dogodkov. Poleti izvedenemu Zero waste festivalu Art kamp se v prihodnjih dneh pridružujeta še dve novi prireditvi v mreži Zero waste Slovenija. 

Konec junija je v sklopu Festivala Lent v mariborskem mestnem parku potekal družinski festival Art kamp, ki že od leta 2017 udejanja ukrepe za preprečevanje nastajanja odpadkov, njihovo dosledno ločeno zbiranje in odgovorno ravnanje z naravnimi viri. Festivalu je tretje leto zapored uspelo preseči mejo 90 % ločeno zbranih odpadkov in ohraniti naziv Zero waste prireditev.

Vključevanje javnosti pri prostorskem in okolijskim načrtovanju bi lahko preprečilo marsikateri spor na sodišču
Na mednarodnem posvetu na temo izvajanja Aarhuške konvencije, ki je potekal v organizaciji nemške organizacije UfU in slovenskih NVO, je bilo izpostavljeno, da varstvo okolja pomeni tudi varstvo temeljnih človekovih pravic - pravice do življenja in zdravja. Iz trenutne ekosistemske in podnebne krize namreč ne bomo izšli brez sodelovanja vseh prebivalcev Slovenije.

O svojem okolju imamo pravico odločati vsi, še posebej pa je v procese odločanja potrebno vključiti mlade, ki lahko v načine reševanja teh problematik vnesejo nove perspektive. V začetku predsedovanja Slovenije Svetu EU je bila dosežena pomembna sprememba glede dostopa do pravnega varstva na EU ravni in pričakuje se, da bo Slovenija tekom predsedovanja zgled pri uveljavljanju načel in pravic Aarhuške konvencije.

Svetovni voditelji za hitro in odločno ukrepanje: 'Planet je v smrtni nevarnosti'
Svetovni voditelji so po objavi poročila IPCC pozvali k hitremu in odločnemu ukrepanju proti podnebnim spremembam. Ameriški državni sekretar Antony Blinken je prepričan, da z ambicioznimi ukrepi ne moremo več odlašati, izvršni podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans pa je poudaril, da gre za globalno krizo, ki zahteva skupno ukrepanje.

Človeštvo ne more več odlašati z ambicioznim podnebnim ukrepanjem, je poudaril Antony Blinken. "Ta trenutek zahteva, da svetovni voditelji, zasebni sektor in posamezniki nemudoma stopijo skupaj in storijo vse, kar je treba, za zaščito planeta," je poudaril v izjavi. "Z ambicioznim podnebnim ukrepanjem ne moremo več odlašati," je dodal.

Ali ste vedeli, da je tretja septembrska sobota že od leta 1986 posvečena obalnim čistilnim akcijam? Leta 2018 pa so se obalam pridružili še gozdovi, reke, mesta in vasi. Obalna čistilna akcija je postala globalna in tako bo tudi 18. septembra 2021 potekal World Cleanup Day oz. akcija Očistimo svet.

Čeprav smo Ekologi brez meja zadnjo akcijo Očistimo Slovenijo organizirali leta 2018, vsako leto obeležimo globalni čistilni dan in k temu vabimo tudi vse vas. Naša ekipa se bo letos pridružila številnim prostovoljcem, ki že leta skrbijo za Čisto obalo.

Bio, eko, razgradljivo, zeleno, brez tega in onega … današnji izdelki so prelepljeni s temi krilaticami, oglasni bloki pa trajnostni do onemoglosti. Pa res lahko zaupamo navedbam proizvajalcev, če se seveda sploh znajdemo med vsemi oznakami?

Poročilo Too Good to be True o navedbah na plastičnih izdelkih pravi da ne.