NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

torek 30-apr
  • Aktualno iz Špricerkres v Malečniku, Parni Valjar / DJ's Brata Fluher

  • sreda 01-maj
  • Med naravo in kulturo

  • petek 03-maj
  • Človek in čas

  • nedelja 05-maj
  • Razstava Interspace

  • sreda 08-maj
  • Razširjeni vid

  • nedelja 12-maj
  • Prijave na tradicionalno gorskokolesarsko preizkušnjo MTB Slavnik 12. maja 2024 v Hrpeljah

  • torek 14-maj
  • Vabilo na izobraževanje Strateško načrtovanje pridobivanja sredstev v prostovoljskih organizacijah

  • sreda 15-maj
  • Umanotera vabi na razpravo ob evropskih volitvah 2024

  • četrtek 23-maj
  • Povabilo za sodelovanje na Veselem dnevu prostovoljstva 2024

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Pacifiški otok smeti   
    torek, 13. december 2022 @ 10:41 CET
    Uporabnik: Sonce

    Analiza 'pacifiškega otoka smeti': večina odpadkov izvira iz petih svetovnih regij
    Analiza 6.000 vzorcev odpadkov iz Velike pacifiške zaplate odpadkov kaže, da je večina smeti, ki jo sestavlja, iz petih svetovnih regij. To so ZDA, Japonska, Tajvan, Južna Koreja in Kitajska. A pri tem znanstveniki opozarjajo, da je največja težava v svetovnih morjih očem skrita, saj je tam akumulirane na tone in tone plastike v obliki mikroplastičnih delcev.

    Od leta 1950 smo na svetu proizvedli 9,5 milijarde ton plastike, več kot tono plastike na vsakega Zemljana torej. A recikliramo le devet odstotkov vse plastike, neučinkovito upravljanje z odpadki pa je vodilo v to, da je osem milijonov ton plastike pristalo v rekah, ob obalah in oceanih, piše El pais. 

    Največ odpadkov v svetovnih morjih izvira iz petih držav 
    V znanstveni reviji Nature je bila pred kratkim objavljena študija, ki jo je vodil oceanograf Lauren Lebreton. V študiji so analizirali izvor in sestavo 6.000 vzorcev odpadkov (500 kilogramov), ki so jih odvzeli iz Velike pacifiške zaplate odpadkov. Ekipa iz organizacije Ocean Cleanup, ki je sodelovala pri analizi, je ugotovila, da največ odpadkov iz 'pacifiškega otoka smeti' izvira iz petih svetovnih regij.

    To so Japonska, Tajvan, ZDA, Južna Koreja in Kitajska. Poleg tega so ugotovili, da je bilo kar 86 odstotkov večjih kosov smeti na smetišču uvrščenih v kategorijo ribiških odpadkov. Nekateri vzorci odpadkov, ki so jih preučili v raziskavi, so bili stari celo več kot 60 let. 

    Večina plastike nevidna našim očem 
    A kot poudarjajo znanstveniki, je pri tem pomembno poudariti, da se plastika v oceanih razprši ter razpade na mikroplastiko in jo je razen velikih zaplat, kakršna je pacifiška, kjer se odpadki akumulirajo, skoraj nemogoče zaznati. To je za morske biologe velika težava, za El pais pojasnjuje Andres Cozar iz španske univerze v Cadizu. In čeprav so raziskovalci lahko identificirali izvor večjih kosov odpadkov, je veliko trdovratnejši zalogaj v oceanih mikroplastika.

    Ker gre za izredno majhne delce, jo je nemogoče analizirati na takšen način, poudarja Cozar. 

    Kot poudarja, rezultati te raziskave niso osamljeni, saj podobno velja tudi za izvor odpadkov v Japonskem in Sredozemskem morju. Leta 2021 je bila tudi pod njegovim vodstvom objavljena analiza več kot 12 milijonov delcev odpadkov, ki so jih našli v svetovnih morjih in tudi njihove ugotovitve potrjujejo, da največ odpadkov izvira iz teh držav. 

    Na udaru tudi Sredozemlje 
    Marga Rivas, morska biologinja iz Univerze v Cadizu pa opozarja še, da Pacifik še zdaleč ni edini prizadeti ocean. Kot izpostavlja, so preučevali tudi druge ekosisteme, med drugim tudi v Sredozemlju, kjer imamo, kot svari, pereč problem. Kot so leta 2020 ugotovili v poročilu Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN), v Sredozemsko morje vsako leto uide približno 229.000 ton plastičnih odpadkov, kar ustreza količini več 500 ladijskih zabojnikov na dan.

    Ko odpadki enkrat pristanejo v morju, se plastika večinoma razgradi v mikroplastične delce, ki so manjši od pet milimetrov. 
    Kot so pokazale ugotovitve poročila, naj bi bilo v Sredozemskem morju nakopičenih več milijonov ton plastike. V poročilu je navedeno, da so Egipt (okoli 74.000 ton na leto), Italija (34.000 ton na leto) in Turčija (24.000 ton na leto) države z najvišjimi stopnjami uhajanja plastike v Sredozemlje, predvsem zaradi slabega sistema upravljanja z odpadki in številčne obalne populacije.

    Na prebivalca pa imajo največje stopnje uhajanja Črna gora (osem kilogramov na osebo letno), Albanija, Bosna in Hercegovina ter Severna Makedonija (vsaka prispeva približno tri kilograme na osebo letno).

    Plastično onesnaženje lahko povzroči dolgotrajno škodo tako kopenskim kot morskim ekosistemom in negativno vpliva na biotsko raznovrstnost, svarijo pri IUCN. Morske živali se lahko zapletejo ali pogoltnejo plastične odpadke in na koncu umrejo zaradi izčrpanosti in lakote. Poleg tega plastični odpadki sproščajo v okolje kemične snovi, ki so lahko škodljive tako za ekosisteme kot zdravje ljudi, zlasti v polzaprtem morju, kot je Sredozemsko morje.

    Vir: www.caszazemljo.si

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • www.caszazemljo.si
  • Več od avtorja Sonce
  • Več s področja * Osveščanje in ekologija

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20221213104106397

    No trackback comments for this entry.
    Pacifiški otok smeti | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,50 seconds