Za gospodarstvo pa je les priložnost. Vendar se ne bo izkoristila sama od sebe. O tem, kako podpreti lesnopredelovalno industrijo in uporabo lesa, se lahko učimo iz uspešnih zgodb, ki jih je Umanotera predstavila v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse. Kot primer zasebne podjetniške pobude na temeljih z lesom povezane kulturne dediščine so predstavljena lesnopredelovalna podjetja v Poljanski dolini. Kot znanilec rušenja predsodkov o omejitvah lesene gradnje pa prva lesena pasivna večstanovanjska stavba v Sloveniji.

Na področju energetske izrabe lesne biomase, ki je pri nas zaradi obilja in ogljične nevtralnosti vendarle zanimiva, je predstavljen najuspešnejši slovenski ponudnik biomase ter z njo povezanih storitev in tehnologij, podjetje Biomasa iz Luč. O energetski izrabi lesa brez izpustov CO2 ter obetajoči tehnologiji za trajnostno kmetijstvo pa govori zgodba aktiviranega biooglja podjetja Ograček. Predelava in uporaba lesa podpirata sodobne koncepte, kot so nizkoogljičnost, krožno gospodarstvo, Zero Waste, energetska samozadostnost, skladiščenje CO2 ipd., ki vznikajo kot odgovor na nevzdržno izčrpavanje naravnih virov in rušenje ravnovesja naravnih procesov.

Ministri EU zaključili razpravo o naravi: bodo obljubam končno sledili ukrepi?

Evropski svet sprejel sklepe za boljše izvajanje Nature 2000, ne njeno spreminjanje
WWF pozdravlja sklepe Evropskega sveta, ki jih je sprejel na Vmesnem pregledu strategije EU za biotsko raznovrstnost 2015, v katerih je poudarjena potreba po popolnem izvajanju direktiv o pticah in habitatih. WWF poziva države članice EU, da se držijo svojih političnih zavez in vlagajo v konkretne ukrepe za odpravo temeljnih vzrokov za izgubo biotske raznovrstnosti – intenzivno kmetijstvo in razvoj hidroelektrarn.

Geneviève Pons-Deladrière, vodja WWF-ovega urada za evropsko politiko je dejala: »WWF pozdravlja dejstvo, da so okoljski ministri potrdili svojo pripravljenost za zaustavitev propadanja narave do leta 2020, in da se bodo osredotočili na izvajanje direktiv o naravi, namesto da bi jih spremijali. To je bistvenega pomena tudi v boju proti podnebnim spremembam. Žal pa smo že prevečkrat videli, da države članice niso držale svoje besede. Realnost na terenu je, da habitati in vrste še vedno izginjajo zaradi škodljivih dejavnosti ljudi – intenzivnega kmetijstva in razvoja energetske infrastrukture. Voditelji morajo začeti izvajati direktive o naravi in izpolniti svoje obljube«. WWF je prepričan, da se bo zaupanje evropskih državljanov izgubilo, v kolikor politične obljube ne bodo izpolnjene. A pomanjkanje politične volje za varstvo narave smo videli že večkrat.

Pokanje petard in ostalih pirotehničnih sredstev povzroča pri živalih velik in nepotreben stres. Zaradi občutljivega sluha jim to povzroča tudi fizično trpljenje. V izogib nepotrebnemu vznemirjanju živali, želimo na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin javnost dodatno opozoriti na prepovedana ravnanja iz veljavne zakonodaje.

Zakon o zaščiti živali v 15. členu prepoveduje obmetavanje živali s petardami ali drugimi pirotehničnimi sredstvi. Če so ta dejanja storjena naklepno in zaradi tega pride do hujše poškodbe ali dalj časa trajajočega ali ponavljajočega trpljenja, ali žival zaradi takega ravnanja pogine, se šteje, da gre za sum kaznivega dejanja mučenja živali.

Bodeča žica vzdolž slovensko-hrvaške meje predstavlja veliko
grožnjo za naravno okolje in živali
WWF Adria, svetovna organizacija za varovanje narave, se pridružuje vse večjim izrazom zaskrbljenosti, da bodeča žica vzdolž slovensko-hrvaške meje predstavlja veliko grožnjo za naravno okolje in živali.

Do danes je v Sloveniji, po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve Boštjana Šefica, postavljeno okoli 137 kilometrov ograje v 16 občinah. »Ne da bi podcenjevali človeške dileme in tragedije povezane z begunsko krizo, se moramo zavedati, da narava ne pozna meja in da so čezmejni naravni habitati izjemno ogroženi,« pravi Martin Šolar, direktor WWF Adria.

Otočje Maldivov sestavlja 1190 koralnih otočkov, ki se raztezajo na površini 298 kvadratnih kilometrov v indijskem oceanu. Poseljenih je 200 otokov, na približno 90 pa so zrasla luksuzna letovišča.  Zaradi izredno nizke lege in globalnega segrevanja je ogroženo 330.000 prebivalcev. Višanje nivoja oceana in nenehno segrevanje vode v njem predstavljata resen problem za prihodnost teh rajskih otočkov, ki se bodo morda nekoč znašli pod vodno gladino.

Kljub turistično sproščenemu vzdušju, ki naj bi vladal, otočani ne sedijo križem rok. Leta 2009 je bil prvič demokratično izvoljen predsednik Mohamed Nasheed, ki se je zavezal svojemu narodu, da bodo Maldivi postali prva država z nevtralnim ogljičnim odtisom do leta 2020. »Prekiniti moramo z slabimi navadami. Če bomo delali tako kot do sedaj, ne bomo preživeli. Ne bomo več obstajali. Mora nam uspeti.«, je zatrdil Mohamed Nasheed.

Izgubljeno leto za krožno gospodarstvo
Evropska komisija je objavila nove predloge za prehod v krožno gospodarstvo, a je novi sveženj precej šibkejši od tistega, ki ga je Komisija objavila julija 2014. Prvotni sveženj o krožnem gospodarstvu je nova Komisija konec prejšnjega leta umaknila z argumentom, da želi oblikovati ‘boljšo zakonodajo’.

Po številnih in odločnih kritikah umika tako s strani držav članic, Evropskega parlamenta, lokalnih skupnosti, velikega dela industrije ter nevladnih organizacij, je Komisija zagotovila, da prvotni sveženj umika zato, ker bo v 2015 pripravila bolj ambicioznega. Danes objavljeni predlogi Komisije vsebujejo nižje cilje na področju odpadkov in recikliranja.

V Parizu se je zaključila podnebna konferenca Združenih narodov (COP21), na kateri je skoraj 200 držav sprejelo nov podnebni sporazum. Sporazum postavlja fosilna goriva na napačno stran zgodovine, a predlagani ukrepi so nezadostni, da bi omejili dvig globalne temperature na 1,5 °C in se izognili najbolj uničujočim posledicam podnebnih sprememb.

Kumi Naidoo, mednarodni izvršni direktor Greenpeaca, je zaključek konference komentiral:
Včasih se zdi, da se države Združenih narodov ne morejo poenotiti o ničemer, a danes je skoraj 200 držav sveta stopilo skupaj in sprejelo dogovor. Pariški sporazum je le en korak na dolgi poti. Četudi vsebuje dele, ki so me razočarali in me jezijo, je vendarle napredek. Zgolj ta sporazum nas ne bo izvlekel iz luknje, v kateri smo, a je nekoliko olajšal naš vzpon.

V zadnjih nekaj letih je poraba zemeljskega plina v Sloveniji padala, bo pa z letom 2015 zopet višja, in sicer za 10 % glede na porabo v letu 2014, ko je znašala 761 milijonov kubičnih metrov. Od tega gospodinjstva porabijo 10 odstotkov, industrija pa 34 odstotkov, je na današnjem plinskem forumu, ki je v organizaciji Energetike.NET in Gospodarskega interesnega združenja distribucij zemeljskega plina potekal v Ljubljani, prikazal dr. Franc Cimerman iz družbe Plinovodi, pri tem pa ni skrival pozitivnih pričakovanj glede nadaljnjega povečevanja rabe tega energenta, za katerega so gostje foruma menili, da je, kot najugodnejši energent in kot okoljsko najmanj obremenjujoče fosilno gorivo, najprimernejši premostitveni vir pri prehodu v manj ogljično prihodnost.  

V Sloveniji je neposrednih uporabnikov, priključenih na 1.155 km dolgo prenosno omrežje, ki se vije skozi 108 občin, 156, naš plinovodni sistem pa zajema še 4.500 km distribucijskega omrežja, na katerega je priključenih 131.000 odjemnih mest v 82 občinah. In prav v samih občinah vidijo predstavniki plinskega sektorja največji potencial, medtem ko so z rabo v industriji zadovoljni.

Na GZS se je z svečano razglasitvijo in podelitvijo nagrad trem zmagovalcem zelo uspešno zaključil premierni natečaj za študente 015 za najboljšo raziskovalno nalogo s področja kratkoročnega napovedovanja proizvodnje iz obnovljivih virov energije, ki ga je zasnoval Borzen, slovenski operater trga z elektriko. Na prvi tovrstni natečaj se je prijavilo kar 84 študentov iz več kot 15 fakultet. Prvo mesto je dosegel Dejan Hrovatin, drugo mesto Gašper Vozelj, oba iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, tretje mesto pa Matija Mlakar iz Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru.

Številni udeleženci so z navdušenjem prisluhnili njihovi lucidni javni predstavitvi zmagovalnih raziskovalnih nalog. Da je nujno vključevanje mladih v reševanje trajnostnih izzivov prihodnosti energetike, saj je prav v trajnostni energetiki za mlade velik zaposlitveni potencial, so si bili enotni udeleženci zaključne okrogle mize »Izzivi trajnostne energetike in mladi za prihodnost«.

Zmanjšanje števila konfliktov med človekom in medvedom je eden glavnih ciljev projekta LIFE DINALP BEAR, v okviru katerega bodo zainteresirani rejci živine in čebelarji prejeli zaščitna sredstva v obliki donacije. V namene preprečevanja nastajanja škode na Zavodu za gozdove Slovenije uporabljajo preverjeno metodo varovanja s pomočjo električnih ograj. Od predvidenih 40 kompletov, ki jih bodo razdelili v okviru projekta, so jih letos na teren postavili 17, s čimer so 6 rejcem drobnice in 11 čebelarjem pomagali zaščititi premoženje. Nihče od prejemnikov zaščitnih sredstev od prejema ni več utrpel škode po medvedu.

Varovanje premoženja s pomočjo elektrike je eden izmed najbolj učinkovitih in preverjenih načinov varovanja premoženja pred rjavim medvedom. Ob stiku z elektriko namreč medved doživi močno negativno izkušnjo, zaradi katere se k ograji praviloma ne vrača. Pogoj za učinkovito varovanje z električnimi ograjami je stalna prisotnost električnega toka napetosti vsaj 5 kV.

Bližajo se prazniki, z njim pa tudi vse večja potrošniška mrzlica, nakupi daril in hrane in pijače za novoletna rajanja.

Zato tudi razmišljanje kje bomo "potrošili" prihranke. Ali pa bi morali postavljati še drugačno vprašanje? Komu bomo naše prihranke podarili?
Kajti dejstvo je tako, kot bomo mi imeli korist od določenega izdelka, bo od našega denarja imel korist prodajalec, ki bo lahko ponovno investiral v svoj posel.

Zaradi daljše rastne dobe in hitrejšega kroženja hranil kot na hladnem evropskem severu ter manj poletne suše kot v Mediteranu so slovenski gozdovi z 9 tonami akumuliranega CO2 na hektar na leto evropski rekorderji v absorpciji CO2. So eden poglavitnih dejavnikov znižanja bilance CO2 naše države. Z oživljanjem rednega sonaravnega gospodarjenja z zasebnimi gozdovi bi se njihov prispevek k blaženju podnebnih sprememb lahko še povečal.

Kot zgled sonaravnega gospodarjenja z gozdovi Umanotera v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse predstavlja dejavnost Pahernikove ustanove, kot uspešen ukrep spodbujanja aktivnega gospodarjenja z zasebnimi gozdovi pa Strojni krožek Bled.

Novi tovornjaki, ki se prodajajo v Evropi, porabijo enako količino goriva kot pred 13 leti, ugotavlja nova študija ICCT. Standardi za ekonomičnost porabe goriva so potrebni za pospešitev inovacij v sektorju, ki stagnira, za zmanjšanje porabe goriva in emisije CO2. Štiri države, med njimi tudi Slovenija, so junija pozvale Komisijo, da so za dosego podnebnih ciljev potrebni standardi za emisije CO2 iz tovornih vozil.

Študija ugotavlja, da bodo ZDA z novimi standardi za ekonomičnost porabe goriva za tovornjake kmalu prekašala Evropsko unijo. Stagniranje evropske politike na področju ekonomičnosti porabe goriv za tovornjake sovpada s trendom v smeri težjih vozil in večjih motorjev.

"Če se ne bo nič spremenilo (in samo od sebe se ne bo) bomo kmalu tudi naslovnica slovenskega časopisa ponašala naslov: »Monsanto iztožil 2 miljardi dolarjev odškodnine zaradi prepovedi gojenja GSO v Sloveniji, naša država pa mora plačati še za 8 milijonov dolarjev sodnih stroškov.« Vendar pa obstaja še večja nevarnost.

Nekatere države, ki imajo manjši proračun (mednje spada tudi Slovenija) bodo pred spremembo zakona dobro premislile, saj lahko pričakujejo tožbe, ki pa si jih kot manjše države ne bodo mogle privoščiti. In tako bomo državljani pristali v rokah mednarodnih korporacij, saj država ne bo več imela dovolj velikega vpliva na zakonodajo.

Po mesecih sestankov in pogajanj je pariški podnebni vrh pred nami – priložnost, da svetovni voditelji dosežejo dogovor, ki nas bo usmeril na pot k 100 % obnovljive energije do leta 2050 za vse. Če se to zgodi, bomo naredili pomemben korak proti svetu, ki ga napaja varnejša, cenejša in dostopnejša energija za vse, kjer sta tudi zrak in voda čistejša in kjer se bomo izognili najbolj uničujočim posledicam podnebnih sprememb.

Srečanje v Parizu je le eden izmed mejnikov, četudi pomemben, na pravični in vključujoči poti v svet, ki ga bo napajala 100 % obnovljiva energija, s čimer bi ohranili dvig globalne temperature pod 1.5 °C.

Svetovni voditelji se bodo sestali v Parizu, kjer se od njih pričakuje, da se bodo dogovorili o novem globalnem podnebnem sporazumu. Voditelji so pod pritiskom, da zagotovijo, da bo sporazum izpolnil zahteve znanosti in zmanjšal emisije toplogrednih plinov dovolj, da bi globalno segrevanje ostalo pod 1,5 °C. Znanstveniki se strinjajo, da je to zgornja meja za preživetje številnih skupnosti in ekosistemov, zlasti koralnih grebenov, arktičnega morskega ledu in pacifiških otokov.

Nujnost sklenitev ambicioznega sporazuma je izpostavila zadnja novica, da se je globalna temperatura zvišala za 1 °C v primerjavi z predindustrijsko ravnjo, kar je potrdilo napovedi znanstvenikov, da bo leto 2015 najtoplejše leto v zgodovini merjenja.

29. novembra, dan pred začetkom srečanja svetovnih voditeljev na podnebnem vrhu v Parizu, se bomo ljudje v tisočih mestih po celem svetu ponovno zbrali, da bi izrazili zahtevo po svetu, kakršnega si želimo. Državljani, združeni za svet, ki ga poganja 100% čista in varna energija, kjer dobra delovna mesta koristijo ljudem in planetu. Za svet, zaščiten pred uničujočimi podnebnimi spremembami, kjer ima vsakdo pravico do hrane, vode, čistega zraka in zdravega življenja. Za prihodnost nas, naših otrok in vnukov.

Žal so največji predvideni shod v Parizu zaradi zadnjih dogodkov morali odpovedati, a shodi državljanov bodo zaznamovali tisoče drugih mest po vsem svetu. 29. november bo tako največji dan akcije v zgodovini boja proti umazani energiji, ki duši naše skupnosti.

"Kako hitro je zdaj? // How soon is now?" (The Smiths)

Zdaj bi namreč moralo biti zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov ter spodbujanje prehoda na čistejšo, varnejšo in dostopnejšo energijo za vse ena izmed glavnih prioritet vseh svetovnih vlad. A žalostna realnost kaže, da temu ni tako. Soglasno opozarjanje znanstvenikov očitno ni dovolj, da bi sprožilo takojšnje ukrepanje - zato je odgovornost na nas, državljanih, da stopimo skupaj in odločno zahtevamo spremembe.

Ena od priložnosti bo že naslednjo nedeljo, dan pred začetkom srečanja svetovnih voditeljev na podnebnem vrhu v Parizu, ko se bomo ljudje v tisočih mestih po celem svetu zbrali, da bi zahtevali odločno politično ukrepanje za reševanje problema podnebnih sprememb.

V treh letih se je bistveno zmanjšal razkorak med dejanskim in deklarativnim ravnanjem z energijo v gospodinjstvih. Še vedno pa je zabeležen velik razkorak med okoljsko osveščenostjo in ravnanjem z energijo. Energetsko neučinkovitih stavb je manj kot pred tremi leti. Glede na debelino fasade pa je več kot polovica stavb še vedno neučinkovitih. V gospodinjstvih so še vedno veliki potenciali za zmanjšanje porabe energije.

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije REUS že od leta 2009 omogoča celovit vpogled v dejansko stanje, odnos in ravnanje z energijo ter stopnjo osveščenosti in pripravljenost na investiranje v ukrepe zmanjšanja porabe in v obnovljive vire energije. V letu 2015 je bil izveden peti val raziskave med gospodinjstvi. Anketiranih je bilo 1006 gospodinjstev po vsej Sloveniji.

»Elektromobilnost v Sloveniji ne stoji le na okoljskih izzivih, ampak ima tudi velike makroekonomske učinke,« je na včerajšnjem posvetu, Centra energetskih rešitev (CER) in Energetike.NET, o priložnostih in izzivih elektromobilnosti ter vlogi lokalnih skupnostih pri razvoju le-te izpostavil koordinator sekcije trajnostna mobilnost CER Željko Purgar. Da elektromobilnost dobiva v Sloveniji vse več priložnosti za ustrezen razvoj kaže tudi vse močnejša povezanost prav znotraj omenjene sekcije, kjer so se združili tako razvojne institucije kot dobavitelji vozil in infrastrukture. Kot pravijo, so ustvarili celotno vrednostno verigo na področju elektromobilnosti.

»Sekciji trajnostna mobilnost se je pridružil tudi avtomobilski grozd, ki ustvari 10 % slovenskega BDP, na drugi strani pa je med ustanovnimi člani tudi Petrol in posledično ugotavljamo, da smo močna sekcija, ki pokriva 20 % BDP v Sloveniji,« je na včerajšnjem dogodku na sejmu Narava in zdravje na Gospodarskem razstavišču dejal Željko Purgar. Kot pravi, se zavedajo okoljskih izzivov trajnostne mobilnosti, med katerimi je poleg javnega potniškega prometa in aktivnega prometa (kolesarjenje, pešačenje) najbolj prepoznana električna mobilnost. Ta je prepoznana kot najbolj obetavna, saj Sloveniji in širše zagotavlja promet brez izpustov in hrupa, so prepričani v CER-ovi sekciji. 

REZULTATI FITNES CHECK PREGLEDA DIREKTIV ZA VARSTVO NARAVE

Brez implementacije direktiv o pticah in habitatih lahko izgubljamo biotsko raznovrstnosti, kar nas lahko stane od 2 do 3 milijarde evrov na leto

Evropska komisija je objavila prve rezultate analize EU direktiv o pticah in habitatih, ki je pokazala, da so najmočnejši evropski predpisi za varstvo okolja pravo orodje za zaščito evropske edinstvene narave. WWF pozdravlja rezultate analize kot dodatno potrditev, da so direktive učinkovite in da potrebujemo močnejšo politično voljo za njihovo boljše izvajanje in izboljšanje politik EU, ki gredo na škodo okolja.

Krožno gospodarstvo je strateška usmeritev Slovenije, ključno pa je aktivno in partnersko sodelovanje vseh, sporočajo udeleženci in organizatorji Konference o krožnem gospodarstvu, ki je danes v organizaciji Društva Ekologi brez meja, Ministrstva za okolje in prostor ter Službe Vlade RS za razvoj evropsko kohezijsko politiko potekala na Brdu pri Kranju.

Na razprodani konferenci so predstavniki najboljših aktualnih primerov prakse iz Slovenije in Evrope pojasnili, kaj je krožno gospodarstvo. Krožno gospodarstvo je nov model, ki je nastal kot odziv na pritisk rastočega gospodarstva in potrošnje preko vseh meja. Usmerja se v preoblikovanje izdelkov in storitev, kroženje materialov, ponovno uporabo, popravila in recikliranje; temelji na uporabi energije iz obnovljivih virov, opušča nevarne kemikalije in znižuje porabo surovin.

Polnilnice bodo postavljene približno vsakih 50 kilometrov
V sklopu projekta Zeleni koridorji so na počivališčih Tepanje in Lopata na štajerski avtocesti slovesno odprli prvi hitri električni polnilnici za električna vozila. Do konca leta načrtujejo postavitev 26 polnilnic.

Gre za projekt ministrstva za infrastrukturo in sistemskega operaterja za distribucijo električnega omrežja (SODO), ki je sofinanciran iz evropskih sredstev, lotili pa so se ga v sodelovanju z Darsom, Petrolom in družbo OMV. Projekt je del srednjeevropskih Zelenih koridorjev. Tako bo na Slovaškem, v Avstriji, Nemčiji, Sloveniji in na Hrvaškem postavljenih 115 hitrih polnilnic za električna vozila, na katerih po zagotovljena interoperabilnost in omogočen sistem gostovanja (roaminga), je pojasnil direktor SODO-a Matjaž Vodušek.